Golob na tankem ledu

POSLUŠAJ ČLANEK

Če bo steklo vse po planih, bo ta teden, po skoraj osmih mesecih, 15. Vlada Republike Slovenije vendarle v polni postavi in organizirana tako, kot je hotela biti. Oziroma kot je morala biti, da kolikor toliko zadovolji interese tistih, ki jih je Golob želel priključiti – od Levice z njenimi bohemskimi idejami o »ministrstvih za solidarno prihodnost«, do propadlih LMŠ in SAB, katerih od volivcev odslovljena šefa sta »za zasluge« dobila vsak svoj resor.

Da ne izzivajo ljudske jeze, Šarca in Bratuškove v javnosti ne kažejo kaj preveč, če ravno po nerodnosti pozornosti ne pritegneta sama. Denimo Šarec s svojo strokovno razlago pokvarjenega »štarterja« zaradi »zacvikane« žičke. Bratuškovi pa so z resorja tako ali tako vzeli, kar je vrednega (energetiko), in jo imajo bolj za sproti – da podpiše kakšne večmilijonske anekse »vladi prijaznim« podjetjem, kot lahko sklepamo po spodnjih fotografijah, pa je uporabna tudi za kakšne manj posvetne zadeve.

https://twitter.com/mzi_rs/status/1625872640261951492

Druga pa je pesem z zadnjo »okrepitvijo« vladne ekipe, Črnčečevim Boštjanom Poklukarjem, ki bo na funkcijo ministra za notranje zadeve v parlamentu izvoljen ta teden. Bolj kot njegovo imenovanje je problematično ozadje, zakaj je moral priti nekdo, ki je pokornejši, oziroma čemu se je Tatjana Bobnar morala posloviti. Vsekakor bo po očiščenju neposlušnega vrha ministrstva in policije potrebno biti zelo pozoren, kaj se bo dogajalo s predkazenskim postopkom na NPU, v katerega je preko izjemno problematičnih poslov Gen-I-ja na Balkanu in tudi drugod globoko vpleten sam predsednik vlade. Da sta bila Bobnarjeva in v. d. generalnega direktorja policije Lindav odpisana zaradi enega ali dveh kadrov SDS-a, je zgodba za naivne. »Depolitizacija«, oziroma »čiščenje za SDS-om« je postal alibi za precej večje umazanije od tistih, ki jih venomer očitajo Janši; a veliki mediji, s kapacitetami, da jih temeljito raziščejo in obelodanijo javnosti, še tiščijo glavo v pesek.
Da sta bila Bobnarjeva in Lindav odpisana zaradi enega ali dveh kadrov SDS-a, je zgodba za naivne. »Depolitizacija«, oziroma »čiščenje za SDS-om« je postal alibi za precej večje umazanije od tistih, ki jih venomer očitajo Janši.

Do kdaj, je vprašanje na mestu, saj Robert Golob v resnici ni tako trdno v sedlu, kot se zdi na prvi pogled. Niti samovšečnost niti pijanost od oblasti ne moreta biti izgovor, da vrhovnemu stricu iz ozadja ne dviguješ telefona. Kaj šele, da se mu javno rogaš in ga opravljaš po svojih medijskih kanalih. Ko bodo njegove samopašne arogance ter biznisiranja mimo njih imeli dovolj, se mu bo kaj hitro zgodil »veliki pok«; kaj pa to pomeni, pa poznamo iz ne tako davne slovenske politične zgodovine.

In poči lahko hitreje, kot si marsikdo predstavlja. Ker levo zaledje Roberta Goloba v resnici več ne potrebuje. Potrebuje le njegove poslance. Za te pa velja podobno, kot pred tem za Jankovićeve, Cerarjeve in Šarčeve; večinoma gre za oportunistične pritepence iz vseh vetrov, katerih zvestoba gre do prve boljše ponudbe – tem je v bistvu vseeno, kdo jih vodi, dokler so jim stolčki zajamčeni. Če jim kdo močnejši od Goloba nastavi novega šefa, pa naj bo, dokler politično preživijo vsaj do konca mandata.

Jasno je le, da ene napake levica ne bo ponovila: na oblast ne bodo več spustili Janeza Janše. Zato bo mandat leve vlade trajal do konca, z Golobom ali brez njega.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike