Golob in liberalizem: kako gre to skupaj?

Na idejno-političnem področju je med nami zelo pestro. Javni prostor premetavajo najrazličnejši pojmi in izrazi, ki nam jih servirajo nekateri mediji. Ti pojmi se med seboj prekrivajo, izpodrivajo, izključujejo … Posledica tega je, da je državljan, posebno tisti, ki je zaradi takih ali drugačnih razlogov malo manj obveščen, zbegan, čeprav se tega ne zaveda, in  zato živi v mehurčku in se odziva, debatira in odloča na podlagi pomanjkljivih podatkov.

Kitajskega filozofa Konfucija iz 5. stoletja pr. Kr., so menda nekoč vprašali, kateri bi bil njegov prvi ukrep, če bi se znašel na vodilnem mestu v državi. Odgovoril je: »Najprej bi poskrbel za to, da bi se vsi zedinili v pravem pomenu besed.« Že po hitrem premisleku uvidimo, da z nejasnostjo v besedah dejansko govorimo drug jezik, čeprav je ista materinščina. Ena takih besed (med drugimi) je liberalizem. Kdo je med nami liberalec in kaj pomeni, če rečeš, da si to?

Na zadnjih volitvah je Robert Golob dobesedno pometel z vso levico. LMŠ, SAB in Desus so izginile, SD je ostala prepolovljena, stranka Levica je, sumljivo, v zadnjem trenutku skočila na zadnji vagon. Volivci so sporočili, da levičarjev ne marajo in so jim masovno odrekli svoj glas. Golob, menda liberalec, je pa slavil na veliko. Kakšno idejno vsebino naj bi imelo njegovo Gibanje svoboda?

On in njemu služeči mediji trdijo, da je »leva sredina«, v isti sapi pa da je »liberalec«. Kako naj gre to skupaj? Danes moraš biti levi, ker je pač to napredno, istočasno pa liberalec, da s tem menda garantiraš demokratičnost. Za Goloba kar dobro vemo, kaj v resnici je, saj je bil nekoč podpredsednik Jankovićeve stranke, od njega je zdaj prejel predvolilno podporo in po zmagi čestitke. Golobovi poslanci v Državnem zboru so pa sadna solata iz v zadnjem trenutku pomešanih najrazličnejših rdečih sadežev.

Po čem naj sodimo o njegovi miselni pripadnosti? Edino kar je bilo v predvolilnih dneh jasno, je to, da je “Antijanša”. S tem je lahko mnoge trenutno prepričal, da so mu zaupali svoj glas in mu podpisali bianco menico. Sedaj mora pa to praznino napolniti z neko sprejemljivo številko, ki jo bomo vsi plačevali. Kako visoka je lahko ta številka, in koliko bo stala vse njegove volivce (pa tudi ne-volivce)? Samo z “antijanšističnim kruhom” bo težko hranil ljudske množice. Zveri se pa lahko obrnejo proti njemu.

Golobovi poslanci v Državnem zboru so sadna solata iz v zadnjem trenutku pomešanih najrazličnejših rdečih sadežev

Če se nekdo izdaja oz. če ga glavni mediji proglašajo za “levo sredino”, lahko domnevamo, da naj bi bil neke vrste socialist. Ker pa njegovo gibanje-stranka nikoli ni imela jasnega programa, je to lahko le magična dimna zavesa, pod katero spada vse mogoče: Od švedskih socialistov, ki se vključujejo v NATO, do naših post-jugoslovanskih “socialistov” vseh nians.

Liberalizem kot osovraženi kapitalizem

Golobova antijanšistična “leva sredina” se definira za “liberalno” in zaproša za članstvo v evropski ALDE, ki je, samozvano, socialno-liberalna. Kaj je bolj, socialna ali liberalna? Spet, kaj pomeni biti liberalec? Za splošno sprejet demokratični politični sistem pravijo, da je demo-liberalen. Izhaja iz filozofskega liberalizma, a o tem nihče ne razmišlja.

Liberalizem temelji na “naravno dobrem in pravičnem človeku”, na rousseaujevem “dobrem divjaku”, ki ni in ne sme biti omejen od nobene oblasti. Po drugi strani pri političnem liberalizmu gre za splošno utrjen sistem ustavnih svoboščin. Pri ekonomskem liberalizmu gre pa za osebni interés in za Smithov “zdrav individualni egoizem”, za ponudbo in povpraševanje, za dobiček, ki je po njegovem končni cilj ekonomije in ki kot tak nima oz. ne sme imeti nobenih meja. Gre kratkomalo za osovraženi kapitalizem, ki je kriv vseh nesreč človeštva.

Golob kot “uspešni poslovnež” in v Sloveniji eden najbolje plačanih ljudi je torej (bil)(?) kapitalist in kot tak očitno desničar, kaj drugega, saj je kapitalizem koncentrat izkoriščevanja človeka po človeku. Naj se primerja s  prejemnikom najnižje slovenske pokojnine. Kar na lepem naj bi pa postal levičar.

Proti kapitalizmu (ekonomskemu liberalizmu) se po svojem programu nenehno bojuje koalicijska stranka Levica, pa morda še kak “ponosni dedič” iz SD in Gibanja svoboda, za katerega ni jasno, kako živo rdečo barvo zastopa.

Torej, v današnji vladni koaliciji imamo “leve” liberalce-kapitaliste (Goloba in podobne), istočasno pa ostre antikapitaliste (Levico). Lahko bi temu dodali po zadnji poti v Bruselj tudi na hitro preoblečene NATO-vce in antiNATO-vce. O slovenski zavednosti in domovinskosti enih in drugih pa bolje ne razmišljati preveč, saj je bilo že pred 31. leti rečeno, da “danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan”, ki vsi vemo kaj nam je prinesel. Skratka, idejni mineštron, kjer komaj prepoznaš kaj ti servirajo. Samo da je nasedanje ljudskih množic uspešnejše.

Dragi bralec! Ne verjemi vsega kar bereš in kar slišiš. Saj vem, da tudi meni ne verjameš popolnoma. Tudi ne želim tega. Želim pa, da premisliš, in če česa ne veš, da se pozanimaš pri zanesljivih in zaupanja vrednih virih. Nihče vsega ne ve.

Demokracija in prava svoboda v njej je zahtevna in odgovorna zadeva za vsakega državljana posebej in za vse skupaj. Uporabimo ju za dobro našega naroda in države,  da je ne bi kdaj spet pogrešali.