Glede odnosa do LGBT oseb Slovenija v evropskem povprečju, najhuje v Rusiji

Malta, Norveška, Velika Britanija, Fancija in Finska so evropske države, ki gejem in lezbijkam zagotavljajo največ pravic v Evropi in (ob ZDA) verjetno tudi v svetu, kaže poročilo skupine ILGA-Europe, ki za pravice LGBT oseb lobira v Bruslju.

Najmanj pravic in družbenih ugodnosti pa LGBT osebe uživajo v Azerbajdžanu, Armeniji in Rusiji, med državami EU pa v Poljski, Liti in Latviji. 

Organizacija je razporedila države na podlagi zakonov in politik, ki vplivajo na pravice LGBTI ljudi na šestih področjih, vključno z enakostjo in nediskriminacijo, družinsko politiko, prisotnostjo sovražnega govora in nasilja.

Zemljevid, tako kot v preteklih letih, je pokazala več rdečih (neskladne) ali odtenki rdeče in oranžne barve na vzhodu, v primerjavi z zeleno (skladen) na zahodu.

Ocena ni vedno v korelaciji z verskimi običaji držav, ugotavljajo avtorji študije - Italija, rimskokatoliška država, je dosegla le 27 odstotkov, Irska, Portugalska in Španija, ki so prav tako katoliške, pa so dosegle 52 in 69 odstotkov.

Danska, Finska, Francija pa tudi Slovenija so svoje ocene izboljšale.

Med državami v Evropi, ki so najmanj prijazne do LGBT oseb pa sta Azerbajdžab (5%) in Rusija (6%), kjer so so bili geji tudi zaprti, zlorabljeni, v nekaterih primerih tudi umorjeni.

Kot so zapisali pri ILGA-Europe, enakost pred zakonom "ni edini pokazatelj izboljšanja" pravic tudi trans in interseksualcev.

Joyce Hamilton, predsednica organizacije, je ob tem dejala, da vnema v Evropi za zagotavljanje še več pravic LGBTI osebam pojenja: "Tiste države, ki so si tradicionalno prizadevale za enakopravnost ne premikajo več meja, kot so nekoč."

Brian Sheehan iz organizacije pa je pozval k političnemu pogumu, tako na nacionalni kot na evropski ravni, ki bi vodilo v sprejemanje javnosti.

Letno poročilo ILGA-Europe je bilo izdano na dan, ki ga je OZN namenil boju priti homofobiji in transfobiji, ki je bil tudi v Bruslju obeležen z mavričnimi zastavami.

Ob tem člani organizacije opozarjajo na dvojna merila organizacij EU. Na Eni strani te namreč opozarjajo na zločine iz sovraštva do prosilcev za azil, na drugi strani pa za varne imenujejo Rusijo, Turčijo in nekatere severnoafriške države, ki preganjajo spolne manjšine.

Prvič sta tako tudi Svet in Parlament razpravljala o pravicah interseksualcev. Po zaslugi Madžarske (45%), ki se je izrekla proti pro-LGBT besedilom Sveta, pa je bila v besedilo dodana tudi klavzula, ki pravi, da je potrebno zaščititi »nacionalne identitete in ustavno tradicijo«.