Glas ljudstva kritično o vladi, ki jo je pomagal ustoličiti. A v isti sapi opozarja, da je Janša še vedno hujši

Foto: Posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK

Glas ljudstva, ki je aktivno sodeloval pri ustoličenju aktualne oblasti, je danes podal njeno letno oceno dela. V veliki meri je do svojih izbrancev kritičen in večkrat smo lahko slišali, da ni nič drugače kot prej. A hkrati svari pred tem, da bi ljudje razumeli, da so vsi isti – ti so vendarle »naši«, čeprav ne izvajajo prav vseh zahtev, ki so jih postavili samooklicani glasovi ljudstva.

Boljšo oceno kot vladi so ti podelili sami sebi. Ponosno povedo, da po volitvah niso ugasnili.

Kot ugotavljamo v komentarju, je čas, da se poveže še kdo, preden v Sloveniji dobimo vlado, ki bi, na žalost večine državljanov, dejansko izpolnila zahteve, ki jih postavljajo Jenullovi aktivisti.

Sodeč po spletni strani Glas ljudstva je vlada sicer že izpolnila 9, delno izpolnila 11 in izvaja izpolnjevanje kar 55 njihovih zahtev. Preostale so nedotaknjene (33), prelomljene (7) in zastale (7). Gre sicer za izrazito socialistične zahteve, pri čemer izpolnjevanje nekaterih slabša dejansko življenje v tej državi.

Kako je potekalo zavezovanje strank njihovim zahtevam, lahko preberete v prispevku: Aktivisti pod marelami postrojili leve politike in dosegli celo, da se je Tanja Fajon odpovedala Borutu Pahorju.

Napoved vojne zdravnikom

»Vlada se zapleta v lastne obljube, stanje se je poslabšalo,« je splošna ocena na področju zdravstva, kjer krivdo pripisujejo odstopljenemu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, medtem ko več upanja polagajo v ministrico Valentino Prevolnik Rupel, ki jih je očitno enkrat že uslišala, ko je v interventni zakon vključila prisilno delo zdravnikov tudi v razmerah, kakršne vladajo danes.

Da te razumejo kot alarmantne, je razvidno že iz izrazoslovja. Dogaja se »kadrovsko ropanje«, povečuje se »divji zahod na področju koncesij«, več je espejev zdravnikov, novi zdravstveni prispevek je še bolj krivičen.

Rešitev za 140.000 ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, vidijo v dvigu normativov. Dejstvo, da več kot tri četrtine osebnih zdravnikov že danes deluje čez normativ, vidijo kot dokaz, da so normativi postavljeni prenizko in da bi dvig normativov vse zdravnike prisilil, da bi delali več. Slednje so zapisali tudi v svoj zakon, ki ga nameravajo vložiti v parlamentarni postopek po novem letu, če jih ministrica ne bo uslišala sama.

Na njihovo oceno, predvsem predloge nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra, ki ga zdravniki poznajo tudi pod vzdevkom »pradvoživka« zaradi pionirstva na tem področju, so se že odzvali nekateri ugledni zdravniki. Pod podrobno analizo vzrokov Igor Muževič opozarja, da bi za dostopnost zdravstva na ravni Jugoslavije, za katerega se zavzemajo, morali »prepovedati UZ, CT, MR, vsa nova zdravila od 80. let dalje, internet, ukiniti Zakon o pacientovih pravicah in nekam preseliti 50 % starostnikov. Potem bi bilo zdravstvo spet dostopno. Iskreno dvomim, da bi si ga še želeli, če bi ga dobili.«

Da bi bilo treba vprašati zdravnike in bolnike, kaj menijo glede normativov, pa opozarja tudi zdravnik Rok Ravnikar, ki Kebru in Glasu ljudstva očita demagoški populizem, ki odvrača zdravnike od dela v osnovnem zdravstvu.  

Stanovanjska politika brez cilja

Brez ukrepov je tudi stanovanjska politika, kjer so razočarani nad tem, da zanjo očitno pod to vlado ne bo sistemskega vira financiranja (z drugimi besedami: novega davka), saj je idejo davka na nepremičnine premier Robert Golob odpravil kar »brez javne razprave«. 

Opozarjajo, da je za gradnjo stanovanj premalo denarja, vlada nima načrta, kje so potrebe za gradnjo največje, omenja pa celo dvig neprofitnih najemnin, kar se jim zdi nesprejemljivo. Dotaknili so se sicer samo gradnje najemniških stanovanj, vsa druga gradnja jih ne zanima.

Okolje: Nismo dovolj zeleni, vlada si drzne celo širiti ceste

Na področju okolja še nismo dovolj razogljičeni in do leta 2050 tudi ne bomo, ocenjujejo. Kritični so celo do tega, da vlada širi cestno infrastrukturo, ki sicer več kot očitno ne zadošča porastu prometa, ki ga beležimo v zadnjih letih, zaradi česar prihaja do zastojev. Kritični so tudi do napovedanih letalskih subvencij, so pa pohvalili investicije v potniški promet, ki jih sicer niso opredelili.

Znova smo lahko slišali, da bi morali zeleni prehod financirati najbogatejši in kapital. Kritični so do napovedi izgradnje novih hidroelektrarn, pa tudi sežigalnic ter pomanjkanja okoljskih inšpektorjev.

Kultura: Dobili Metelkovo, to je bistveno

Na področju kulture so bolj optimistični in manj konkretni, saj večina zakonskih predlogov še ni zaključenih in jih zato še niso mogli pregledati. Opozarjajo pa, da bi lahko proračun 2024 krčil sredstva za kulturo, pri čemer kot krčenje razumejo vse, kar je manj kot 10% povečanje, kolikor je znašala inflacija. Večinoma gre pri kulturi za majhne korake, pohvalili pa so dva »dosežka« kulturne politike: njim samim so uredili status v stavbi na Metelkovi 6 in razrešili tožbe med ministrstvom in prijavitelji na javnih razpisih.

Bdijo nad ustavnimi spremembami, kritični do korupcije

Na področju demokracije in političnega sistema so največ hvale izrekli predvidenim ustavnim spremembam, čeprav gredo tudi te zanje prepočasi. Hkrati so kritični do neukrepanja na področju nasilja nad ženskami in porastom umorov žensk, pa tudi pomanjkanjem kapacitet za migrante, ki so disproporcionalno, glede na svoj delež v družbi, odgovorni za te zločine.

Kritični so do netransparentnosti vlade in korupcije – pred KPK sta tako premier Robert Golob kot nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Do slednje so posebej kritični, saj njena korupcija ogroža 10-milijonski razpis. Če bi zaradi tega padel v vodo, bi bila to zanje velika katastrofa. Glede izpolnjevanja Resolucije o nekoruptivnosti si je trenutna vlada prislužila podobno oceno kot prejšnja.

In še o sebi?

Ponosni so, da niso po volitvah razpadli, ampak delujejo s svojim delom, ki »želi ljudstvu vrniti glas«. Kot pravijo, se dobivajo na tedenskih sestankih, organizirajo javne tribune, proteste, analize, ankete in aktivistične akcije.

Kot pravijo, ne sprejemajo kompromisov na račun okolja in ljudi, svoje prakse pa širijo tudi na tuje, predvsem Slovaško, Madžarsko in Poljsko. Mobilizirati pa nameravajo ljudi tudi za evropske volitve. Kritični so tudi do medijev, ki po njihovo premalo poročamo o njihovih aktivnostih, še posebej veliko pa Dušan Keber pričakuje od levih medijev. Takoj po tej izjavi so ga sicer podučili, da ne govorijo o levih in desnih medijih.

KOMENTAR: Peter Merše
Še dobro, da vlada ne izpolnjuje vseh njihovih zahtev

Čeprav niso vse njihove zahteve povsem nesmiselne, pa bi njihova uresničitev dejansko pomenila resen premik k socializmu, razpadu zdravstvenega sistema, popolni nekonkurenčnosti gospodarstva in nekakšni zeleni utopiji, ki bi rešila bolj malo problemov, ustvarila pa kopico novih.

Da je vlada izpolnila ali izvaja izpolnjevanje več kot polovice zahtev Glasu ljudstva, je torej alarmantno in kliče po resnem premisleku, kaj se v tej državi dogaja in kdo nam vlada. Predvsem pa, kje se je izgubila zdrava pamet. Izpostavimo samo ukrepa, ki bi prepovedala širjenje cestne infrastrukture – že danes stojimo v zamaških in predvsem mednarodni promet čez Slovenijo narašča. Seveda je potrebno izboljšati tudi javni promet, a razen nakupa nekaj novih vlakov sprememb na bolje, vsaj v prestolnici, kjer so težave najhujše, ne vidimo.

Predlogi na področju zdravstva bi verjetno dokončno zlomili zdravstveni sistem, saj bi dokončno prekipelo še tistim preobremenjenim zdravnikom, ki jih v Sloveniji še imamo in jih aktivno vabijo na boljše plače in pogoje v Avstrijo in Nemčijo, pri nas pa ostajajo predvsem na etični pogon. Morda pa bi tako dosegli popolno privatizacijo zdravstva, za kar si je kot zdravstveni minister in profesor na medicinski fakulteti, kot pradvoživka, nenazadnje prizadeval prav eden najbolj glasnih »glasašev ljudstva«, Dušan Keber.

Veliko je še podobno nesmiselnih zahtev. 

Zato bi moralo dejstvo, da Glas ljudstva še obstaja in nadaljuje s svojimi aktivnostmi, biti plat zvona razumno mislečih ljudi v tej državi, da se enostavno morajo povezati in se na organiziran način zoperstaviti sanjačem, ki bi nam radi državo z utopičnimi idejami pripeljali v propad. Kljub temu, da imajo vlado, ki so jo ustoličili sami in se z ministri tudi redno sestajajo, z njo še niso zadovoljni. Še ni dovolj radikalna.

Pred nami so evropske volitve in čez dobri dve leti še  parlamentarne. Slednje morda prej. Če ste mislili, da se bodo ustavili, se motite. Še dodatno podprti bodo svoj boj za to, da bo vaše življenje v tej državi slabše, nekateri celo v dobri veri, nadaljevali. In s tem volivce zavajali v nove in nove ekstreme na levo, razen če se jim po robu postavi resno organizirana civilna družba tudi na drugi strani – ne vezana na levico. Kar pa zahteva trud, profesionalizacijo in finančni vložek.

Zaenkrat verjamem, da je slovenski narod tega še zmožen. Kako dolgo še? Retorika, ki smo jo slišali danes, je ponekod že izrazito revolucionarna. Z revolucijo pa pridejo tudi žrtve. Zdrava pamet je prva na spisku za likvidacijo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike