Francija spet v boju proti islamskemu radikalizmu, ki obglavlja njihove učitelje

Peter Jerman
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
16. oktobra je v Franciji spet udaril radikalni islamizem in ponovno sprožil francosko javno razpravo o laičnosti, pravici do svobodnega govora in vlogi islama v sodobni francoski družbi.

Napad islamskega skrajneža se je zgodil tudi danes zjutraj, ko je islamski skrajnež z nožem pred cerkvijo v Nici ubil tri osebe, eno od njih je obglavil.

Policija je storilca že prijela, motiv napada uradno še ni znan, a po navedbah župana Nice Christiana Estrosija vse kaže na terorizem.



Če se je strogost odnosa francoske vlade do radikaliziranega islama že prej počasi zaostrovala in postajala vse bolj resna, pa sedaj skuša dati videz nepopustljivosti. V dnevih, ki so sledili barbarskemu napadu, se je francoski minister za notranje zadeve, Gerald Darmanin odločil za takojšno deportacijo 231 tujih državljanov, ki so jih francoske tajne službe označila kot zelo nevarne. A reakcija vladajoče stranke in predsednika Macrona je šla še dlje in na koncu povzročila mednarodni spor med Francijo in Turčijo.

Samuel Paty, gimnazijski profesor zgodovine in geografije je bil žrtev napada, v katerem ga je čečenski imigrant večkrat zabodel in nato še obglavil. Razlog umora? Profesor je v svojem razredu etike in državljanske vzgoje pri razlagi pravice do svobodnega govora svojim dijakom pokazal karikature preroka Mohameda.

Kljub temu, da je Paty dovolil tistim dijakom, ki so menili, da bi jih te karikature lahko užalile, oditi ven iz učilnice, je bilo to dejanje profesorja preveč za očeta ene od dijakinj. Ta je nato preko družabnih omrežij in tudi preko lokalne mošeje pozval druge starše in lokalne muslimane, da se zaradi tega pritožijo pri ravnatelju. Le nekaj dni pred napadom je bil oče te dijakinje v stiku z napadalcem Abdulahom Anzorovom.

Premik na desno ali strožja laičnost?


Čeprav je do reakcije francoske vlade na porast islamskega radikalizma med francoskimi muslimani, ki večinsko prihajajo iz severne Afrike, prišlo že prej, so poslanci vladajoče Macronove stranke sedaj napovedali, da bodo novi Zakon o separatizmu še izboljšali in dopolnili. Ta naj bi zaostril pogoje za delovanje zasebnega šolstva in prepovedal poučevanje otrok, ki so stari vsaj tri leta, na domu.

Kljub temu pa se Macron in Francija ne nagibata na desno. Ravno nasprotno, zdi se, da Macron skuša prehiteti desno opozicijo po desnemu pasu, saj namerava nadaljevati svoje reforme na področju boja proti radikalnemu islamizmu na podlagi striktnega izvajanja laičnosti, ki je eden temeljnih kamnov francoske republike. Ta zahteva od vere, da se umakne iz javnega življenja in da obstaja zgolj v skritem kotu zasebnega življenja državljana.
Ostra laična pozicija je bila od francoske revolucije naprej vedno usmerjena v napad na Katoliško cerkev in katolike, šele sedaj pa je levica razumela, da to velja tudi za druge vere, zlasti za islam

Tako ostra pozicija je bila od francoske revolucije naprej vedno usmerjena v napad na katoliško cerkev in katolike, šele sedaj pa je levica razumela, da to velja tudi za druge vere, zlasti za islam. Macron tako ni zmanjšal pritiska na katoliške institucije in organizacije. Namesto tega se je le odločil, da bo država z isto palico udarila po islamu. Tukaj lahko vidimo globoko razliko med francosko laičnostjo in sekularnostjo v drugih evropskih državah.

Ukrepi sedanje francoske vlade bodo uspešni samo na kratek rok, na dolgi rok pa bodo potrebne resnejše reforme na področju integracije migrantov, kar pa zaenkrat ni na sezamu Macronovih prednosti.

Če Macron na eni strani poskuša odvzeti veter v jadra desne opozicije, pa hkrati tudi napada levo opozicijo. Na čelu napada nad opozicijo je že prej omenjeni minister za notranje zadeve. Njegov načrt je preprost, vsak politik levo od francoske sredine se mora pokazati kot podpornik vlade, drugače ga označi kot islamističnega levičarja oz. »islamo-gauchiste.«

Seveda v tem trenutku pomeni podpreti vlado, ki v zadnjih treh letih ni uspela vidno izboljšati francoskega gospodarstva, tako rekoč politični samomor za kakršnega koli francoskega levega politika. S tem si je Macron začasno zagotovil pomembno povečanje podpore francoske javnosti. Ta pa je zelo pomembna v luči hitro bližajočih se predsedniških volitev saj veliko političnih analitikov in drugih ekspertov meni, da se bo predsedniška kampanja začela že naslednjo leto.

Turčija na strani radikalnega Islama


Ne glede na domačo politično situacijo pa je reakcija Francozov dosegla mednarodno pozornost takrat, ko je turški predsednik Erdogan označil odziv francoske vlade za islamofobnega. Macrona je pozval, naj gre preveriti svoje duševno zdravje, svoje državljane pa k bojkotu francoskih izdelkov.

Sicer je bil oster odziv Erdogana pričakovan, saj med Francijo in Turčijo že nekaj mesecev traja mini hladna vojna zaradi aktualnih spopadov v Libiji, Siriji, Armeniji in zaradi turških aktivnosti v Egejskem morju in blizu Cipra. Sicer je Turčija skoraj povsod izpadla kot »bad guy,« a naslednji Erdoganovi etapni cilj so vendarle naslednje domače predsedniške volitve. S svojimi dejanji želi še enkrat prepričati turške nacionaliste in islamiste, da ga bodo znova podprli. Kljub temu se zdi, da igra nevarno igro, saj Turčija počasi postaja vedno bolj izolirana na mednarodnem prizorišču, še posebej zdaj, ko tudi Nemčija počasi svojo politiko do nje spreminja.

V prihodnje lahko pričakujemo poslabšanje odnosov med Turčijo in Zahodom, hkrati pa bodo naslednje turške predsedniške in parlamentarne volitve ključne v nadaljevanju razmerij med Evropsko unijo in Turčijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odmev tedna: Francija v plamenih, Slovenija v primežu lobijev
  • 07. 07. 2023
Francija ne neha goreti: uboj mladoletnika sprožil največjo krizo v predmestjih po letu 2005
  • 02. 07. 2023
Slovensko-francoski filozof Evgen Bavčar o izgredih v Franciji, razkrajanju Evropske unije in izločitvi Borisa Pahorja s Frankfurtskega knjižnega sejma
  • 06. 07. 2023