Fiskalni svet: Šarčeva vlada je bila preveč zapravljiva

Fiskalni svet, ki pod vodstvom ekonomista dr. Davorina Kračuna bedi nad javno porabo, je danes sporočil, da je bila javnofinančna politika v letu 2019 ekspanzivna, čeprav bi morala biti glede na stanje gospodarskega cikla restriktivna.

Šarčeva vlada je z zapravljanjem razpoložljivega denarja v javnih blagajnah prekršila tri od štirih fiskalnih pravil, ki veljajo za slovenske javne finance. 

Glede na prejšnja leta so močno narasli odhodki za plače zaposlenih v javnem sektorju ter socialni transferji.

"Fiskalni svet tako ocenjuje, da tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države," so ekonomski strokovnjaki v Fiskalnem svetu zapisali v današnji izjavi za javnost, ki je povzela podrobnejše poročilo.

Dodali so še, da v letu 2019 Vlada "tudi ni izvedla ukrepov, ki bi blažili pričakovane neugodne javnofinančne učinke strukturnih, predvsem demografskih, pritiskov. Nasprotno, v letu 2019 sprejeti ukrepi na področju pokojninskega sistema so srednjeročno in dolgoročno vzdržnost celo slabili."

Povedano drugače: kljub konjukturi in nadpovprečni gospodarski rasti, ki jo je generiral izvoz, Šarčeva vlada ni ravnala gospodarno, temveč je presežke, ki bi bili nujni za srednjeročno rezervo ob finančno slabših časih (ki zdaj prihajajo), sproti zapravila.

Kot vidimo v spodnjih tabelarnih primerjavah, so proračunski prihodki glede na prejšnja leta porasli le pri socialnih prispevkih, kar je posledica večjega zaposlovanja ter rasti plač. Nekaj več je bilo tudi kapitalskih prihodkov (dividende iz državnega lastništva in podobno).

Obenem pa so izrazito poskočila sredstva za zaposlene (skoraj za 200 milijonov evrov) in sredstva za socialne transferje. Predvsem je rekordno poraslo število prejemnikov socialne pomoči, kar je, glede na visoko zaposlenost, svojevrsten paradoks, o katerem smo na Domovini že pisali.



Nekaj manj je država zapravila za tako imenovano "vmesno potrošnjo", za obresti na javni dolg ter za bruto investicije v osnovna sredstva.

Poraba je rasla hitreje od prihodkov

Gospodarska rast se je lani umirila na 2,4 %, a je bila njena struktura spodbudna za rast javnofinančnih prihodkov (4,8 %). Ti so po nekaj letih sicer rasli počasneje kot izdatki (5,2 %), ki so se povečali predvsem zaradi novih ukrepov ekonomske politike. Sektor države je imel za skoraj polovico manjši presežek od načrtovanega in je znašal 0,5 % BDP.

Bruto dolg se je lani znižal nominalno in kot delež v BDP (na 66,1 % BDP).

Fiskalna pravila v letu 2019 večinoma niso bila spoštovana, kljub razmeroma visoki rasti prihodkov, ki je bila pogojena predvsem z ugodnimi cikličnimi razmerami.

Domače pravilo, ki se nanaša na maksimalno dovoljene javnofinančne izdatke, po ugotovitvah Fiskalnega sveta ni bilo spoštovano, saj so ti za sektor država presegli veljavni srednjeročni okvir.

Kljub rekordni zaposlenosti, ki je močno okrepila blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je ta presežek lahko izkazal le, ker je pomemben del obveznosti prenesel v letošnje leto. "ZZZS je lani izkazal presežek v višini 51 mio EUR, a je bilo 63 mio EUR obveznosti prenesenih zaradi zagotavljanja spoštovanja zgornje meje odhodkov, določene v Okviru za pripravo proračunov sektorja država," piše Fiskalni svet. "Brez prenosa obveznosti bi ZZZS beležil primanjkljaj v višini 12 mio EUR," dodaja.

Pod črto - Ekspanzivnost fiskalne politike vlade je v veliki meri izhajala iz ukrepov, ki niso spodbujali dolgoročnega gospodarskega potenciala, temveč so predvsem kratkoročno krepili razpoložljivi dohodek gospodinjstev, so še zapisali v sporočilu za javnost.