Finančni vlagatelji izgubljajo zaupanje v Nemčijo. V Sloveniji bi nas moralo močno skrbeti
POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarski zagon pada, pesimizem po Evropi narašča. Hitreje od napovedi in pričakovanj pravzaprav. Evropo skrbijo nemški kazalniki, ki so zaskrbljujoči tudi za Slovenijo, ki ji je Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica. Napovedi pred jutrišnjo objavo statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v EU niso dobre.
V drugem četrtletju je rast v primerjavi s prvim četrtletjem padla za polovico, industrijska proizvodnja pa se krči najhitreje v zadnjih šestih letih. Nemška zunanja trgovina je zabeležila osemodstotni padec, uvoz pa je po podatkih nemškega statističnega urada padel za 4,4 odstotke.
Da pozitivnih obetov v nemški industriji še ni na vidiku, so izpostavili tudi na nemškem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo, kjer so julija izračunali najnižji kazalnik pričakovane rasti proizvodnje med nemškimi industrijskimi podjetji od novembra 2012, in sicer -5,7 točke. Vse več nemških podjetij napoveduje krčenje proizvodnje. Največ takšnih bo v strojni industriji. Optimizem veje le v kemični industriji.
Zaskrbljujoč je tudi danes objavljeni kazalnik zaupanja finančnih vlagateljev v Nemčijo ZEW, ki je dosegel najnižjo raven po decembru 2011 (celo nižjo od najbolj pesimistične napovedi Bloomberga), sredi finančne krize. Zaupanje vlagateljev tudi tokrat pomeni recesijska tveganja in še dodaten padec industrijske proizvodnje in izvoza.
Ukrepe je že napovedala Evropska centralna banka, ki bo predvidoma za spodbudo najbolj kritičnih gospodarstev evroobmočja že septembra znižala obrestne mere in ponudila odkup obveznic.
Težav tudi tokrat nima le Nemčija, o kateri se te dni največ piše, težave imajo tudi druge članice EU, ki vse skupaj in vsaka posebej čutijo šibkost lastnega razvoja, negotovosti trgovinskih vojn in Brexita.
Domovina ne bo ostala nek cvetoč nedotaknjen otok rasti, pa čeprav pretresov ta trenutek še ne čutimo.
Slovenija bo težave svojih trgovinskih partneric po ocenah analitikov začutila pol leta kasneje, predvidoma torej jeseni, ko se tudi našemu gospodarstvu najverjetneje obeta upad izvoza kot posledica upada tujega povpraševanja.
Slovenska gospodarska rast že do sedaj ni rasla dovolj, da bi nadoknadila zamujeno v prejšnji krizi in dosegla raven razvitih članic EU. Kot so opozarjali na Financah, stroški dela na primer pri nas rastejo hitreje, kot raste produktivnost. Neto dodana vrednost v slovenskih podjetjih se je lani dvignila za devet odstotkov, a je hkrati zraslo število zaposlenih. Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega se je tako zvišala za dva odstotka, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pa za štiri odstotke.
Izkušnje zadnje krize nam kažejo, da utegne Slovenija posledice črnega četrtletja čutiti še močneje kot večje države, manj odvisne od izvoza in povpraševanja na tujem. Zato je še posebej zaskrbljujoče, da Slovenija v času debelih krav ni vlagala v razvoj, višjo dodano vrednot, digitalizacijo in povečanje produktivnosti.
V drugem četrtletju je rast v primerjavi s prvim četrtletjem padla za polovico, industrijska proizvodnja pa se krči najhitreje v zadnjih šestih letih. Nemška zunanja trgovina je zabeležila osemodstotni padec, uvoz pa je po podatkih nemškega statističnega urada padel za 4,4 odstotke.
Da pozitivnih obetov v nemški industriji še ni na vidiku, so izpostavili tudi na nemškem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo, kjer so julija izračunali najnižji kazalnik pričakovane rasti proizvodnje med nemškimi industrijskimi podjetji od novembra 2012, in sicer -5,7 točke. Vse več nemških podjetij napoveduje krčenje proizvodnje. Največ takšnih bo v strojni industriji. Optimizem veje le v kemični industriji.
Zaskrbljujoč je tudi danes objavljeni kazalnik zaupanja finančnih vlagateljev v Nemčijo ZEW, ki je dosegel najnižjo raven po decembru 2011 (celo nižjo od najbolj pesimistične napovedi Bloomberga), sredi finančne krize. Zaupanje vlagateljev tudi tokrat pomeni recesijska tveganja in še dodaten padec industrijske proizvodnje in izvoza.
Ouch! German ZEW survey for Aug was even worse than already low expectations. Current situation index fell to -14.5 vs -6.3 exp, but more worryingly, Expectations index fell to -44.1 vs -28.0 exp, lowest since 2011 when the Eurozone debt crisis dampened the mood of investors. pic.twitter.com/RF6Yg5kyJM
— Holger Zschaepitz (@Schuldensuehner) August 13, 2019
Ukrepe je že napovedala Evropska centralna banka, ki bo predvidoma za spodbudo najbolj kritičnih gospodarstev evroobmočja že septembra znižala obrestne mere in ponudila odkup obveznic.
Težav tudi tokrat nima le Nemčija, o kateri se te dni največ piše, težave imajo tudi druge članice EU, ki vse skupaj in vsaka posebej čutijo šibkost lastnega razvoja, negotovosti trgovinskih vojn in Brexita.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Domovina ne bo ostala nek cvetoč nedotaknjen otok rasti, pa čeprav pretresov ta trenutek še ne čutimo.
Slovenija bo težave svojih trgovinskih partneric po ocenah analitikov začutila pol leta kasneje, predvidoma torej jeseni, ko se tudi našemu gospodarstvu najverjetneje obeta upad izvoza kot posledica upada tujega povpraševanja.
Slovenska gospodarska rast že do sedaj ni rasla dovolj, da bi nadoknadila zamujeno v prejšnji krizi in dosegla raven razvitih članic EU. Kot so opozarjali na Financah, stroški dela na primer pri nas rastejo hitreje, kot raste produktivnost. Neto dodana vrednost v slovenskih podjetjih se je lani dvignila za devet odstotkov, a je hkrati zraslo število zaposlenih. Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega se je tako zvišala za dva odstotka, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pa za štiri odstotke.
Izkušnje zadnje krize nam kažejo, da utegne Slovenija posledice črnega četrtletja čutiti še močneje kot večje države, manj odvisne od izvoza in povpraševanja na tujem. Zato je še posebej zaskrbljujoče, da Slovenija v času debelih krav ni vlagala v razvoj, višjo dodano vrednot, digitalizacijo in povečanje produktivnosti.
When we say that the German car industry is in trouble, we mean 2008 kinda trouble! @yardeni via @SoberLook pic.twitter.com/otjt4ExaER
— Adam Tooze (@adam_tooze) August 13, 2019
Povezani članki
Zadnje objave

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Zdravje je v rokah mladih
29. 9. 2023 ob 11:04
Ekskluzivno za naročnike

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Maščevalna čistka na RTVS: kako je novo vodstvo na hitro poskrilo moteče obraze
29. 9. 2023 ob 6:21
Prihajajoči dogodki
OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
7 komentarjev
sv. ahac
Nikoli več ne bom kupil avtomobila, ne nemškega ne katerikoli drugega, dokler ne bodo izgnani vsi migranti iz Evrope in ne bo končana migracija. Živel bom le od kislega zelja, krompirja in pečenic ter govele juhe, dokler ne gre zadnji migrant ven. Gospodarsko rast si do takrat lahko vtaknete v rit.
Alojzij Pezdir
Evropski velesili Nemčiji se mora slej ko prej ekonomsko in socialno poznati nesorazmerno povečevanje socialnih transferjev, za katerega je zaslužna svojeglava in samozadostna kanclerka Angela Merkel z nepremišljenim vabilom nepreglednim in nešolanim množicam nezakonitih migrantov, velika goljufija nemških avtomobilskih koncernov in ogromne odškodnine, ki jih morajo nemški tovarnarji in delavci odplačevati ameriškim ogoljufanim kupcem, stopnjevani ekonomski spopad z ZDA, Kitajsko in Rusko federacijo, ki ob "brexitu" še bolj izpostavlja ranljivo nemško gospodarstvo, ter vse hujše breme a priori vodilne vloge prve ekonomske sile v osiromašeni in neenotni skupnosti EU različnih hitrosti in različnih interesov.
Združeno kraljestvo (VB) se nepreklicno poslavlja od EU, Francija, Španija in Italija pa nimajo nikakršnih možnosti, da bi učinkovito ekonomsko, varnostno in socialno pomagale Nemčiji pri vzdrževanju vsaj zunanjega videza močne in učinkovite EU ob izzivih nenadzorovanih nezakonitih migracij, carinskih in trgovinskih vojn, vojn za tržišča, energetske in kadrovske vire, novega kroga jedrske vojne med ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko itd. itn. Obdobje močne in mogočne kanclerke Merklove ter njene vodilne stranke CDU/CSU se končuje, posledice velikih političnih zablod in napak pa obetajo pomembne notranje politične, gospodarske in socialne spremembe v Nemčiji, ki se bo prisiljena mnogo bolj ukvarjati sama s seboj kot z EU, mnogo bolj z lastnimi državljani in stotisoči migrantov kot z državljani skupnosti EU.
Von Mises
Vzrok za ekonomsko krizo pred 10imi leti in tudi za prihajajoco so nizke obrestne mere in tiskanje denarja, oboje zaradi centralnih bank. Od tega imajo korist veliki kreditojemalci: drzava, banke in velike korporacije. Pocasi bo potrebno opustiti Keynesiansko ekonomsko politiko in se ozreti po zdravem gospodarskem razvoju, kot ga zagovarja avstrijska ekonomska šola (von Mises, Hayek, Rothbard). Skratka, vzrok kriz lezi pri centralnih bankah in s tem pri preveliki potrosnji drzave.
MEFISTO
Pravite, da finančni vlagatelji izgubljajo zaupanje v Nemčijo in da bi nas to moralo močno skrbeti.
Saj nas skrbi, toda kaj pomaga, ko pa ne skrbi tistih, ki bi jih moralo najbolj skrbeti.
APMMB2
Kljub temu, da formalno vodij Nemčijo krščanski socialisti in demokrati, prevladujejo levičarji narazličnejših odtenkov rdeče in ta je tako intenzivna, da tudi tradicionalno črni rdečijo. Kot ne več zanseljivo večinski morajo sprejemati diktat redečih. Pravzaprav zelenih, ki imajo samo zeleno pregrinjalo, sicer pa so levčarji od glave do pet.
Prepoved atomskih central prepoved termocentral prepoved notranjih avionskih letov....
In še več takšnih in podobnih domislic jasno kaže, da se v Nemčijo NE SME več vlagati. Samo stran s kapitalom. Idiotska družba ni za pametne vlagatelje.
Sicer pa kaj bi z Namčijo, saj imamo doma podobno situacijo. Tudi tukaj nam vldajo redeči levičarji, ne glede na to, kako se imenijejo in kako se predstavljajo. V glavnem vse blokirajo in nas želijoosiromašiti saj le siromaki cenijo komunizem. Tisti, ki jih komunisti ne zapro, so presrečni, da lahko dobijo porcijo fižola v ljudski kuhinji.
To je lepa bodočnost, ki nam jo obetajo levičarji. Če bo v Nemčiji zaškripalo, bomo prej dosegli obljubleno.
Porcija fižola v ljudski kuhinji in pranje možganov.
Teodor
APMMB2 točno kot vedno. Socialistična politika zvezne vlade, še bolj pa deželnih vlad v Nemčiji pelje Nemčijo točno tja kamor lubenice (zelena skorja in rdeča sredica) želijo. So še bolj napredni kot Greta, v kameni dobi bodo prej, kot bo prijadrala v New York. Žalosto je le, da jim sledimo.
lukaab
še prejšnje krize ni konec, poglejte naš zelo visok javni dolg, pod pragom revščine še vedno 270.000 državljanov slovenije, državljani slovenije pa se vse pogosteje izseljujejo kot še nikdar po osamosvojitvi, zato tudi statistično nižja brezposelnost ! najnižji delež revščine v EU pa ima češka
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.