Fiasko organov pregona: v preiskavi Banke Slovenije so kršili pravo Evropske unije

Uredništvo
Vir foto: pixabay
Sodišče Evropske unije je glede tožbe Evropske komisije proti Sloveniji v velikem senatu danes presodilo, da je Slovenija s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije leta 2016, povezano s sanacijo bank, kršila pravo EU.

Kriminalisti NPU namreč pri preiskavi niso spoštovali načela nedotakljivosti arhivov EU, Slovenija pa ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice takega početja, s čimer je kršila svojo obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo.

Gre za že tretji sodni poraz Slovenije pred sodiščem EU v Luksemburgu v zadnjem letu, po januarski sodbi o arbitraži, ko je sodišče odločilo, da ni pristojno za odločanje o sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško, ter septembrski tožbi Slovenije proti EK, zaradi dodelitve izjeme pri uporabi imena teran na etiketi hrvaških vin.

Včeraj pa je Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice izgubila tudi tožbo proti Hrvaški glede izplačila skoraj pol milijarde evrov dolgov njenih podjetij do Ljubljanske banke (LB).

Kriminalisti NPU so julija 2016 v prostorih Banke Slovenije (BS) izvedli hišno preiskavo in zasegli papirne in elektronske dokumente, med katerimi so bili tudi arhivi Evropske centralne banke.

Čeprav je BS takrat trdila, da se s tem krši načelo nedotakljivosti „arhivov
Evropske centralne banke (ECB)“, ki izhaja iz Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in v skladu s katerim se za vsakršen dostop nacionalnih organov do teh arhivov zahteva izrecno soglasje ECB, so slovenski organi to hišno preiskavo in zaseg dokumentov nadaljevali, ne da bi vključili ECB.

Preiskava se je nanašala na sanacijo bančnega sistema, izvedeno konec leta 2013. Preiskovali so postopke, na podlagi katerih je Banka Slovenije izdala odločbe, katerih končna posledica je bil izbris delničarjev in obvezničarjev bank. Preiskovali pa so tudi poznejši prenos slabih terjatev na DUTB.

Slovenijo je zaradi kršitve prava EU aprila lani tožila Evropska komisija, saj naj bi bila s hišno preiskavo in zasegom v Banki Slovenije kršena nedotakljivost arhivov Unije. Hišna preiskava in zaseg sta bila opravljena enostransko, brez soglasja ECB in ob nesoglasju med ECB in slovenskimi organi, brez sklepa Sodišča Evropske unije. Kljub večkratnim opozorilom slovenski organi iz zasega niso poskušali izločiti dokumentov, ki so del arhivov Unije, in o tem niso konstruktivno razpravljali z ECB.

Predsednik vlade Janez Janša je sicer poleti na predsednico EK, Ursulo von der Leyen naslovil vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi bila komisija pripravljena umakniti tožbo, a EK tega ni bila pripravljena storiti.


Sodišče EU je v celoti pritrdilo Evropski komisiji. Dokumenti, zajeti pod pojmom »arhivi ECB«, so namreč tudi tisti v posesti nacionalnih centralnih bank, in ne ECB. Če nacionalni organi enostransko zasežejo dokumente, ki spadajo v arhive Unije, kršijo načela nedotakljivosti arhivov.

In kakšne posledice ima sodba? Nekdanja generalna pravobranilka na tem sodišču, dr. Verica Trstenjak, je za Siol.net dejala, da je bila sodba pričakovana in jo je treba upoštevati, kar pomeni odpravo očitanih kršitev oziroma vrnitev zaseženih dokumentov Banki Slovenije.



Urednica časnika Finance, Simona Toplak, je sodbo komentirala takole: "Za samo Slovenijo pa bi sodba morali imeti še en posebno pomemben pomen. Že tedaj smo opozorili, da Slovenijo nenehno tepe, da organi pregona in država očitno sistemsko mislijo, da lahko kar z ognjem in mečem policija vdre kamorkoli, ali v parlament, ali v Banko Slovenije, ali k predstavnikom opozicije, ali k posameznikom - in pobere, kar se ji zdi po tekočem traku. Tudi ta sodba dokazuje, da ne sme biti tako - ne v odnosu do lastnih državljanov in institucij, ne v odnosu do EU. Pri tem opozarjamo, da "navadni" ljudje, ki so jim v postopkih podobno kršene pravice, navadno nimajo tolikšne moči, da bi se državi postavili po robu. Tokrat je šlo za primer, ko se je proti nedopustnemu ravnanju organov pregona postavila Evropska komisija za zaščito ECB."

Guverner Jazbec in predsednik ECB Draghi opozarjala, a ...


Eden izmed preiskovancev, tedanji guverner Banke Slovenije Marko Jazbec in pa celo tedanji predsednik ECB Mario Draghi, sta že ob kriminalističnih preiskavah opozarjala, da gre za kršitev evropskega prava.

Draghi je takrat pisal predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, "nezakonite zaplembe informacij ECB". Vlado Mira Cerarja je pozval, naj odpravijo to kršitev.

Draghiju so slovenski mediji takrat očitali, da žuga Sloveniji, v Društvu mali delničarji Slovenije pod vodstvom Rajka Stankovića pa so Draghiju celo grozili s kazenskim pregonom.

“G. Draghi je namreč včeraj, po izvedenih hišnih preiskavah posredoval protestno pismo, v katerem se sklicuje na zaupnost dokumentov ECB in hkrati žuga slovenskim organom pregona, da nimajo pravice dostopati do navedene dokumentacija, saj naj bi ta bila zaščitena na podlagi zakonodaje EU. Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti,” so takrat zapisali.

Zdaj je dokončno jaso, da sta Jazbec in Draghi takrat upravičeno opozarjala na protipravno delovanje slovenskih organov pregona.



Marko Jazbec novembra 2019 na parlamentarni preiskovalni komisiji o sanaciji bank: "Večkrat se v javnosti pojavlja teza, da smo davkoplačevalci morali v banke zmetati pet milijard evrov. Jaz menim, da smo morali pokriti luknjo za kredite, ki se nikoli niso vračali, Sam sem presenečen, da so imele banke "le toliko" kapitalskega primanjkljaja, saj je bilo v bančnem sistemu za kar 11 milijard evrov kreditov, ki se niso poplačevali. Če slovenskih bank v tistem času ne bi dokapitalizirali, bi najbrž varčevalci ostali brez svojega denarja. V tem času je bilo na bankah za 22 milijard evrov depozitov."






KOMENTAR: Uredništvo
Banka Slovenije
Medijsko izjemno odmevno akcijo slovenskih organov pregona proti takratnemu vodstvu Banke Slovenije je takrat spremljala precejšnja mera vehemence in tudi arogance na opozorila poznavalcev, da se pri enostranskem zasegu arhivov ECB krši evropski pravni red. S temi besedami naj bi Jazbec zgolj ščitil samega sebe, ECB pa naj ne bi bila nikakršna "sveta krava", za katero domači predpisi ne veljajo. A Slovenija je del Evropske unije in serija izgubljenih tožb na evropskih sodiščih priča, da se pri nas, ko gre za ravnanje v skladu s tako opevano "vladavino prava", pogosto ravna "po kavbojsko". Celotna raziskava na BS je takrat odvrnila pozornost od vprašanja odgovornosti tistih, ki so z nezavarovanimi krediti (na strani bank in strani prejemnikov) bančno luknjo izvrtali, na tiste, ki so se ukvarjali z njeno sanacijo. Naenkrat ni več bil problem to, da so nekateri bankirji na lepe oči in po principu tovarišijskega kapitalizma denar posojali svojim pajdašem in tipom sumljivega porekla (ki ni bil nikoli vrnjen), temveč, da naj bi ta luknja bila mnogo manjša ali pa je skorajda ne bi bilo, davkoplačevalci pa smo v banke po nepotrebnem metali denar. Del tega spina je bil tudi medijski pomp in vsa vehemenca okoli te preiskave, ki se je zdaj izkazala kot kršitev prava EU. Ampak, kdo se štiri leta kasneje sploh še spomni, za kaj gre? Prav kratkoročen spomin je dostikrat priročna uteha za uporabo dimne zavese takrat, ko jo nekdo vpliven potrebuje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evropski poslanci so sporazum EU–Mercosur poslali v presojo sodišču EU
  • 21. 01. 2026
Janković meni, da dve stranki na predčasnih volitvah ne bi več prišli v parlament
  • 28. 04. 2026
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
  • 28. 04. 2026