Fakulteta za strojništvo se je uprla ljubljanski univerzi glede sodelovanja z Izraelom

Foto: Shutterstock

Ljubljanska Fakulteta za strojništvo se je odločila, da ne bo upoštevala sklepa Univerze v Ljubljani (UL), ki je do nadaljnjega zamrznila sodelovanje z izraelskimi institucijami. To je na omrežju X sporočil Inštitut 8. marec. Poteza strojne fakultete, ki ji je omenjeni inštitut očital kršenje sklepa univerze, je med uporabniki sprožila tudi številne izraze odobravanja.

Čestitke za pokončnost

»Čestitke Fakulteti za strojništvo UL za pokončno držo! Stati in obstati na braniku akademske svobode,« je zapisal nekdanji minister Žiga Turk.

»Najbolje, da vse fakultete, ki se ne uklanjajo nareku politkomisarjev in ne politizirajo znanosti, ukinemo. Najprej strojno fakulteto, nato elektrotehniko, matematiko, zdravstvo, kemijo in računalništvo. Da bodo ostale le fakultete na pravi strani zgodovine,« je cinično zapisal Tomaž Štih, ustanovitelj prvega političnega bloga Libertarec.

Senat Univerze v Ljubljani je namreč na dopisni seji med 13. in 18. avgustom sprejel sklep, da univerza in njene članice do preklica ne bodo vstopale v projektne konzorcije, v katerih bi sodelovale izraelske univerze in druge izraelske institucije. Vlado so tudi pozvali, naj vzpostavi štipendijski sklad za palestinske študente, ki bi želeli študirati na ljubljanski univerzi.

Pozneje je podoben sklep o prekinitvi sodelovanja z izraelskimi institucijami sprejel tudi Kemijski inštitut, saj da dejanja izraelske države nasprotujejo njihovim etičnim načelom enakih pravic in dostojanstva vseh ljudi.

Odpoved sodelovanja bi škodila konkurenčnosti in ugledu

Ravno v teh dneh pa je v Portorožu potekala mednarodna konferenca ICAMPP 2025, na kateri sodeluje tudi izraelski inštitut Technion, ki naj bi bil po trditvah Gibanja za pravice Palestincev tesno povezan z izraelsko vojaško industrijo.

Tako na konferenci kot pri še enem projektu z izraelskim inštitutom sodeluje Fakulteta za strojništvo, kjer so za N1 pojasnili, da projekt Seamac nima nobene povezave s krepitvijo vojaških kompetenc, pač pa gre za 3D tiskanje kovinskih materialov in naknadno obdelavo tovrstnih komponent.

Namen projekta, ki poteka v okviru evropskega programa Obzorje Evropa, je prenos izraelskega in nemškega znanja v Slovenijo. To je po njihovih besedah pomembno za mednarodno konkurenčnost slovenske orodjarske industrije, njihov morebiten umik v vlogi koordinatorja projekta pa bi pomenil finančno škodo za fakulteto in odpoved pogodbe štirim raziskovalcem.

»Ker slovenska orodjarska industrija ne bi prejela najnovejšega znanja s področja aditivnih tehnologij, bi se zmanjšala njena mednarodna konkurenčnost in posredno tudi slovenski BDP,« so zapisali. Poleg tega bi prekinitev sodelovanja po njihovem pomenila izgubo ugleda v evropski raziskovalni skupnosti in omejila prihodnje mednarodno sodelovanje. Kljub polemikam so se tako odločili, da bodo na konferenci v Portorožu sodelovali.

Čakajoč dodatna pojasnila

Prošnjo za dodatna pojasnila smo že avgusta naslovili tako na ljubljansko univerzo kot na Kemijski inštitut. Med drugim nas je zanimalo, ali je prekinitev sodelovanja z izraelskimi akademiki ustrezen način izražanja nestrinjanja z politiko Izraela in kako ocenjujejo takšne sklepe v luči 59. člena slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo znanstvenega ustvarjanja. Pojasnila omenjenih institucij in še nekaterih in znanstvenih institucij, med njimi Inštituta Jožef Stefan in ZRC SAZU, ter nekaterih zasebnih univerz še pričakujemo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike