Evropski parlament Rusijo razglasil za podpornico terorizma, s čimer se ne strinjajo vsi slovenski poslanci

Peter Merše

depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na najzahtevnejšo zimo po 2. svetovni vojni, je Evropski parlament s simbolično gesto izrazil podporo Ukrajini in z resolucijo Rusijo razglasil za državo, ki sponzorira terorizem ter se sama poslužuje terorističnih prijemov.

Resolucijo je podprlo 494 poslancev, tudi vsi štirje iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke. Proti je bilo 58 poslancev, vzdržanih pa 44, med drugim oba slovenska poslanca Socialnih demokratov, Nemec in Brglez. Grošelj in Joveva nista glasovala. Obe matični stranki, tako Socialisti (S&D) kot liberalci (Renew), so sicer večinsko podprli resolucijo, ki so ji nasprotovali zgolj na skrajnih robovih parlamenta.

Evropske resolucije sicer niso pravno zavezujoči dokumenti, dajejo pa usmeritev tako institucijam EU kot državam članicam in drugim državam po svetu pri pripravi zavezujoče zakonodaje in izvršnih ukrepov.

Resolucija: Nad Ukrajino se vršijo vojni zločini


Resolucija Rusijo razglaša za državo, ki podpira terorizem na podlagi brutalnih in nečloveških zločinov, ki jih izvaja nad Ukrajino in njenimi državljani že vse od začetka invazije. Resolucija poudarja, da so »načrtni napadi in zločini, storjeni s strani Ruske federacije zoper civilno prebivalstvo Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava dejanja terorizma nad ukrajinskim prebivalstvom vojni zločini,« so zapisali v resoluciji, ki napade obsoja. Rusija je dejanja izvršila v imenu destruktivnih političnih ciljev, pri čemer se ne omejujejo zgolj na Ukrajino, ampak izpostavijo tudi ozemlja drugih držav.

Končno sprejeto besedilo je združeno iz treh resolucij, ki so jih pripravljali v Evropski ljudski stranki (EPP), evropski liberalci (Renew) in evropski konservativci (ECR).

Resolucija jasno izraža, da je bil ruski napad na Ukrajino nelegalen, neizzvan in neupravičen, Rusija pa je v njem zagrešila serijo vojnih zločinov, med katerimi so eksplicitno omenjeni pomori tisočev civilistov in stotin otrok, napadi na kritično infrastrukturo, usmrtitve, ugrabitve, posilstva, zlorabe, mučenja, masovna pridržanja in prisilne deportacije. Skupno je zabeleženih že 40.000 zločinov.

Rusijo obsojajo tudi sprožitve humanitarne krize širokih razsežnosti z uporabo hrane in lakote kot orožja z globalnimi posledicami. Prepričani so, da Rusija predstavlja grožnjo varnosti na evropski celini in nevarnost za svetovni red, utemeljen na mednarodnem pravu.

Uvrstitev na seznam terorističnih držav


Resolucija poziva države članice, da pripravijo pravne okvire za uvrščanje celotnih držav na sezname podpornikov terorizma. Trenutno zakonodaja to omogoča le za posamezne skupine in posameznike, medtem ko denimo zakonodaja ZDA omogoča tudi uvrščanje držav na takšne sezname. Kljub temu na ameriškem seznamu še ni Rusije, k uvrstitvi Rusije prav tako pozivajo evropski poslanci. Trenutno ZDA kot teroristične države obravnavajo Iran, Sirijo, Kubo in Severno Korejo.

Resolucija poziva tudi k dodatni diplomatski osamitvi Rusije, zmanjšanju diplomatskih vezi in novim sankcijam ter zaprtju oz. prepovedi delovanja ruskih institucij pod okriljem ruskih diplomatskih predstavništev.

Kmalu po glasovanju je spletna stran Evropskega parlamenta prenehala delovati. Zaenkrat še ni znano, ali je bila žrtev ruskega hekerskega napada kot povračilo za glasovanje, čeprav so si hekerski napad pripisali v proruski hekerski skupini #KILLNET.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1595436800507613187

Ko gre za odnos do agresorja, slovenski evroposlanci ponovno različno


Resolucijo je podprlo 494 poslancev, večinsko vse večje skupine. Največ glasov proti prihaja iz skupine Identiteta in demokracija z desnega roba parlamenta, kjer opozarjajo, da je pozivanje k diplomatski osamitvi Rusije kontraproduktivno, saj bi Putinu olajšalo izvajanje grozodejstev, Evropi pa zmanjšala možnosti vpliva na Rusijo.

Resolucijo so podprli vsi štirje evropski poslanci iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke: Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). Kot dva izmed redkih v skupini Socialistov in demokratov sta se vzdržala poslanca SD Milan Brglez in Matjaž Nemec, medtem ko se poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Svoboda) glasovanja nista udeležila.

Glasovanje evropskih poslancev v zvezi z resolucijo o Rusiji. Zeleno "ZA", rdeče "PROTI", modro vzdržano


Milan Brglez je svoje vzdržano glasovanje pojasnil s prepričanjem, da tokratna resolucija predstavlja škodljiv odmik od preteklih podobnih resolucij. Prepričan je, da gre za poskus obračuna z eno izmed vpletenih držav, ter opozarja, da se s teroristi ne pogaja. Z uvrstitvijo Rusije na seznam terorističnih držav se torej po mnenju Brgleza odpravlja možnost zaključka konflikta za pogajalsko mizo.

Ko gre za obsodbo avtoritarnih in totalitarnih režimov, Brglez ni prvič ravnal drugače od njegove evropske skupine. Vzdržal se je denimo tudi pri Resoluciji Evropskega parlamenta o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, s čimer ni obsodil fašističnega režima, z neresničnim izgovorom, da resolucija fašizma ne omenja.

Grošelj in Joveva sta na Facebooku pojasnila, da bi uvrstitev Rusije na seznam terorističnih držav terjalo tudi ostro ukrepanje, kot je bilo ob podobnih primerih sprejeto v preteklosti, zaradi česar v takšni resoluciji vidita populizem, kateremu ne sledijo dejanja in je zato v danih razmerah neprimeren.

Pred Evropskim parlamentom so Rusijo podpore terorizma že obsodili tudi nacionalni parlamenti Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Češke.

Mrzla zima za Ukrajince


Ukrajinci se medtem pripravljajo, kot je napovedal župan Kijeva Vitalih Kličko, na najhujšo zimo po drugi svetovni vojni. Zaradi rednega obstreljevanja energetske infrastrukture namreč že zdaj pogosto prihaja do izpadov električne energije, ob zelo nizkih temperaturah pa bo teh še več. Poskusom, da bi prebivalce Ukrajine dal »na hladno«, pa se bodo, po napovedih Klička, uprli še bolj jezno in odločno, mednarodno skupnost pa že pozivajo k pomoči v obliki generatorjev, oblačil in druge zaščite proti mrazu.

Predsednik Volodimir Zelenski je napovedal tudi, da bodo vzpostavljena »Zatočišča nepremagljivosti«, kjer bodo prebivalci v primeru večjih izpadov elektrike v ogrevanih prostorih lahko dobili vodo, internetno povezavo, lekarniške storitve in možnost polnjenja mobilnih telefonov.

Opozorila iz Ukrajine sporočajo, da je zaradi napadov na infrastrukturo ogroženih več kot 10 milijonov Ukrajincev, dodatni trije milijoni bi državo lahko zapustili. Težave z oskrbo z energijo imajo tudi bolnišnice, kar še dodatno ogroža življenja Ukrajincev.



https://twitter.com/europarlAV/status/1595378913932242947

 
KOMENTAR: Peter Merše
Evroposlanci levih strank skupaj s »skrajno desnico« proti evropski enotnosti
Opozarjanje na pozive k dodatnemu krčenju diplomatskih vezi je bolj izgovor za stranke in poslance, ki morajo nekako upravičiti svoje nasprotovanje, ki bolj verjetno izvira iz povezav s Putinom ali vsaj oboževanja njegovega režima, v primeru desnih gibanj zaradi njegove jasne konservativne drže do družine, v primeru levih pa bolj iz nostalgije po Sovjetski zvezi, nekdanjem središču komunistične internacionale. Ne glede na razlog je paktiranje s Putinom več kot problematično. Žal so se tokrat, sicer za »light« obliko, paktiranja s Putinom prav pri simbolni podpori Ukrajini odločili tudi vsi slovenski evroposlanci levega pola, dva z vzdržanim glasom, dva pa tako, da sta več kot očitno neprijetno glasovanje enostavno »prešpricala«. Čeprav velja prisluhniti Brglezovim pozivom o možnostih pogajanja, vendarle ne gre spregledati, da Brglez Rusijo označuje kot "eno izmed vpletenih držav", s čimer implicitno nakazuje, da Rusija ni agresor, ampak zgolj ena izmed več vpletenih držav v konfliktu. S tem pa so se postavili ob bok tistim, ki jih sicer tako radi označujejo za »skrajno desnico«, kolikor je ta oznaka upravičena ali ne, in katerim sicer tako radi berejo levite, posebej še, če se borijo za kakšne evropske vrednote, ki so jih mainstream stranke že davno zatajile. Drži pa, da nima smisla povsem pretrgati vezi z Rusijo in onemogočiti možnosti pogajanj. Pretvarjati se, da to, kar Rusija trenutno počne v Ukrajini, ni terorizem, pa prav tako ne koristi nikomur.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike