Etiopski Che Guevara, Tamrat Layne: Evropa naj se zbudi in se vrne k Jezusu (2. del intervjuja)

Tomaž Kavčič
1

V prvem delu pogovora z Tamratom Laynejem, ki je bil objavljen včeraj, smo spoznali njegovo življenjsko pot od od komunističnega gverilca do pričevalca za Jezusa.

V drugem delu pa  nas je zanimal njegov pogled na  geopolitične razmere med Afriko in razvitim svetom, migracijam proti Evropi, duhovnim stanjem na črni in stari celini, kako vidi razliko med kapitalizmom in komunizmom in kakšen je njegov odnos do nekaterih markantnih komunističnih vodij: Che Guevare, Castra, Tita in začetnika ideje, Karla Marxa…

Kako danes gledate na situacijo v Etiopiji in v Afriki na splošno?

Politična situacija v Afriki zagotovo ni v redu. Še vedno je ogromno korupcije, mnoge vlade in diktatorji svoje oblasti ne želijo predati na miren način. Zato je na naši celini še vedno veliko sporov in vojn, vrstijo se vstaje in protesti opozicije. Veliko je revščine in sestradanega prebivalstva. A to je samo eden izmed pogledov na Afriko.

Drugi pogled nanjo pa je neverjetna hitrost pri širjenju evangelija. Afrika je na tem segmentu verjetno najhitreje rastoča celina na svetu. Cerkve so povsod, veliko ljudi se obrača na Jezusa. Mladi ljudje v Afriki si želijo sprememb v vladanju, v demokraciji, v samem gospodarstvu. Ta del Afrike obeta veliko in sem zelo optimističen, da se bo samo še širil.

Pa mislite, da je demokratična družbena ureditev po Zahodnem vzoru v Afriki sploh mogoča?

Zares srčno verjamem, da je in da bo Afrika izplavala iz teh desetletij vojn in nasilja na njenem ozemlju.

Evropa je duhovno zelo nizko, ljudje, posebej mlade generacije, odhajajo proč od Boga, cerkve pa se spreminjajo v nočne klube.

Kaj pa velik prepad med revno Afriko in bogatim Zahodom, zaradi katerega prihaja do množičnih migracij čez sredozemsko morje proti »evropskemu raju«? Kako bi se to veliko neskladje dalo rešiti v prid Afrike in Afričanov?

Razlika med Afriko in Evropo v gospodarstvu, praksi vladanja in drugih stvareh je enormna. A drug vidik je pogled s strani evangelija. Evropa je bila pred nekaj sto leti svetla točka Boga v svetu, a sedaj je povsem drugače. Evropa je duhovno zelo nizko, ljudje, posebej mlade generacije, odhajajo proč od Boga, cerkve pa se spreminjajo v nočne klube. Afrika pa se hitro obrača proti evangeliju in v ljubezni do Kristusa pospešeno raste. Moje sporočilo Evropi je, naj se zbudi in se vrne k Jezusu.

Ko pa govorimo o migrantski krizi in kaosu na Bližnjem Vzhodu, imam nanj malce drugačen pogled. Seveda obstaja socialni problem. Ljudje umirajo, migrantov je preveč. Jaz v tem vidim streznitev za Bližnji vzhod, predvsem za Evropo, ki pa se šele začenja.

Še precej šokov bo za Evropo, v gospodarstvu, sociali in politiki. To se bo nadaljevalo. Evropa se mora tega zavedati. V tem vrenju in teh šokih deluje Jezus. Veliko ljudi iz Bližnjega vzhoda prihaja k Jezusu. Ker je Evropa duhovno tako šibka, Bog pošilja mešanje iz Vzhoda, da bi se zbudila. Ljudje v takih primerih začnejo iskati smisel in najdejo Boga, zato mislim, da Bog to krizo dopušča.

Komunistična ideja je največji razmah doživela v bivši Sovjetski zvezi. Kako gledate na to njeno udejanjanje v praksi in zakaj je po vašem mnenju iz hladne vojne kot zmagovalec izšel zahodni kapitalizem?

Kapitalizem je izšel kot zmagovalec predvsem, ker je komunizem postal zavržna ideja. Za nekaj časa je bil dominantna ideologija v Vzhodni Evropi, Aziji in Južni Ameriki. Lahko bi v športnem slengu rekel, da je bil popularen le za eno sezono. Ljudje so ugotovili, da ta ideja ni dobra in ravno zaradi tega se je sesul sam vase.

Komunizem ni propadel zaradi kapitalizma ampak zaradi svojih notranjih problemov. Seveda so bili tudi zunanji, a ideologija komunizma ni mogla biti vzdržna, zato je propadla.

Seveda lahko tu in tam še vedno vidimo nekakšne zametke komunizma, čeprav je ta kot ideologija mrtev.

Tudi kapitalizem ni popoln sistem, saj takšnega na tem svetu sploh ne more biti. Pravi sistem bo prišel šele ob Jezusovem drugem prihodu. A kapitalizem je v tem trenutku še vedno veliko boljši sistem od komunizma.

Kaj pa po vaše manjka komunizmu, da bi bil uspešen sistem? Bi Jezus pomagal?

Komunizem nikakor ne more biti najefektivnejši sistem. Ko bo Jezus prišel, bo to popolnoma drugačen sistem vladanja od vsega kar poznamo.

To pravim predvsem zato, ker nekateri ljudje govorijo, da je komunizem pravzaprav izšel iz Svetega pisma. A to ni res, saj je popolnoma proti vsemu kar je napisano v njem, proti vsemu kar Jezus uči. Na primer: Jezus uči, naj ljubimo Boga in svoje sovražnike. Komunizem pa pravi, Bog ne obstaja, ljubezen pa v komunizmu pomeni, ljubi tistega, ki je tvoj prijatelj, ta, ki pa ni, pa je tvoj sovražnik. Popolnoma druga zgodba, kot Jezusov evangelij.

tamrat4

Komunistični sistem se zelo trpežno ohranja na Kubi. Zgodba mitološkega lika svetovne levice Ernesta Rafaela »Che« Guevare nekoliko spominja na vaše gverilske čase. Najdete med njim in vami v časih vašega revolucionarnega boja kakšne podobnosti? Kako sploh sami gledate na Che Guevaro in to, kar predstavlja danes?

Che Guevara je bil človek, ki se je boril za svobodo ljudi po celem svetu. Ko se je s Fidelom Castrom boril na Kubi, je padel v roke komunizma. Kar je seveda narobe. A njegov motiv, ki je drugačen od Castra, je svoboda in pravice za vse ljudi na svetu. In za to je hotel iti v vse države tega sveta. Castro mu je celo ponudil, da bi bil njegov minister v kubanski vladi. A ga je Che zavrnil, saj je zaradi svojega motiva želel v nove boje za pravice ljudi. Tako je odšel v Bolivijo, kjer je umrl.

Bil je ujetnik komunizma, a njegov vzgib je bil pravi. Tako je bilo tudi z menoj, ko sem bil mlad. Tudi sam sem imel podobne želje za pravice našega ljudstva, proti tiranski vladi. Tudi sam sem se, tako kot Che, ujel v past komunizma.

Che Guevara je bil ujetnik komunizma, a njegov vzgib je bil pravi. Tako je bilo tudi z menoj, ko sem bil mlad.

Fidel Castro, ki sva ga ravno omenila, je pred dnevi umrl. Vas nanj vežejo kakšni posebni spomini? Ste žalovali ob njegovi smrti?

Nikoli ga nisem spoznal v živo, le veliko sem v svojih komunističnih časih bral o njem. Ko sem bil predsednik vlade, sem včasih poslušal njegove govore iz kongresov.

Ne nisem žaloval za njim, razen po človeški plati. Bil je star 90 let in je doživel visoko starost, kar je v redu. A bil je simbol komunizma in hotel je, da Kuba ostane komunistična, česar pa ne podpiram. Bil sem dovolj časa komunist, da vem, kaj to s seboj prinese.

Ste imeli kdaj priložnost spoznati Josipa Broza Tita? Vas nanj vežejo kakšni spomini, je voditelj Jugoslavije in bloka neuvrščenih za vas imel kakšen pomen, vpliv?

Je. Med drugo svetovno vojno je tudi on pomagal Etiopijcem, da so se znebili italijanske nadvlade. Ne seveda materialno, ampak bolj na moralni ravni. Tito je bil dober prijatelj cesarja Etiopije. Ko je obiskal našo državo, sem bil premajhen, da bi se tega spomnil.

V Etiopiji imamo še vedno ulico, poimenovano po Titu ter stavbo, ki jo je dal zgraditi in je v njej dolgo časa bila jugoslovanska ambasada.

Obstaja kak komunistični voditelj, ki ga lahko spoštujete še danes?

Karl Marx je bil res briljanten filozof. Spoštujem ga, ne zato, ker je ustvaril komunistično ideologijo, ampak zaradi njegove predanosti. Celotno življenje je dal za delavski razred in bil je tako predan temu cilju. Čeprav je bil cilj, torej komunizem, napačen, je stopnja njegove predanosti občudovanja vredna.

Pri Leninu pa občudujem njegovo sposobnost organiziranja in vodenja ljudi. Še enkrat pa poudarjam, da ne zaradi njegovih komunističnih idej.

Preberite še prvi del intervjuja, v katerem smo spoznali zgodbo Tamrata Layna od komunističnega revolucionarja do sledilca Jezusu ter njegov pogled na zmote komunistične ideologije, kateri je svoj čas bil tako predan.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime