Erik Valenčič v javnem pismu: Basen o mišji strahovladi na RTV

Uredništvo
1

Novinar Erik Valenčič, ki mu konec septembra poteče pogodba z RTV Slovenija in jo tam ne mislijo podaljšati, se je odzval z javnim pismom, ki ga v celoti objavljamo spodaj.

O zgodbi sicer pišemo v članku z naslovom: Nacionalna RTV odgovarja na očitke DNS. Tožba zaradi Valenčičevega dokumentarca Koalicija sovraštva.

Basen o mišji strahovladi na RTV

S tem javnim pismom želim doseči dvoje. Prvič, rad bi se v svojem imenu in imenu drugih novinark in novinarjev, ki v zadnjem času na RTV doživljajo ponižanja in pritiske, zahvalil javnosti za vso podporo – od številnih zapisov na družbenih omrežjih in v medijih do napisa na pročelju stavbe RTV. Ne bi bilo prav, da bi ob vsem tem molčal. Drugič, želim pojasniti okoliščine, ki so privedle do moje odslovitve z delovnega mesta, in tako razkriti manipulacije, s katerimi želi vodstvo RTV zamegliti dejstvo, da na RTV poteka čistka. Tarče tega procesa smo družbenokritični novinarji in novinarke.

Naj najprej povem, da zaradi odpovedi nisem pretresen in tudi ne zgrožen. Če te odpustijo takšni ljudje, kot so Biziljeva, Traven in Rebernikova, je to kvečjemu kompliment za tvoje novinarsko delo. Poleg tega sem to pričakoval. Sredi januarja, torej leto dni po predvajanju dokumentarca Koalicija sovraštva, sem s specializiranega državnega tožilstva prejel vabilo na zaslišanje zaradi suma izdaje tajnih podatkov v omenjeni oddaji. Ko sem o tem obvestil nadrejene, so k meni poslali pravnika iz hiše in ta mi je na kavi v imenu vodstva pojasnil, da mi vodstvo ne bo zagotovilo pravne zaščite, češ da nima denarja za tovrstne reči. Takrat je k meni pristopilo veliko zaskrbljenih sodelavk in sodelavcev in ena od njih je rekla nekaj, kar me je res zabolelo: »Zakaj naj bi sploh razkrivala nevarne zgodbe, če bom na koncu ostala brez pravne zaščite?« Šele po pritisku javnosti, konkretno Društva novinarjev Slovenije, je vodstvo popustilo in mi dodelilo odvetnika. Sledile so manipulacije. Filli je trdil, da je šlo pri vsem skupaj za nesporazum, Biziljeva pa dodala, da sem malo na RTV in da se me težko dobi. To je izjavila v času, ko sem bil več tednov na RTV tudi po 12 ur na dan, tudi ob koncih tedna, ker sem z režiserjem Iztokom Toryjem in montažerjem Dejanom Kobanom montiral dokumentarni film Fronte Kurdistana. Ves ta čas me ni poiskal ali me poklical nihče iz vodstva.

Enaindvajsetega maja mi je Evropsko združenje regionalnih televizij Circom na Irskem podelilo posebno priznanje v kategoriji preiskovalno novinarstvo za dokumentarec Koalicija sovraštva. Nihče od predstavnikov vodstva mi ni čestital, novica o tem uspehu, ki je uspeh za RTV, ni bila objavljena nikjer. Dogajalo se je nekaj drugega. RTV-hiša je v tem času potrebovala tri mesece, da je dokumentarec Fronte Kurdistana prevedla v angleščino, zaradi česar so bili zamujeni roki za prijavo na številne mednarodne festivale. Fronte Kurdistana so zdaj uvrščene v tekmovalni program na Festivalu slovenskega filma.

Do poletja mi je postalo bolj ali manj jasno, da sem persona non grata in da na RTV ne bom imel več priložnosti za razvijanje svojega novinarskega potenciala oziroma ambicij. Vodstvo mi zdaj za hrbtom očita, da sem malo delal, ampak gre prav za to: mečejo ti polena pod noge, potem pa ti očitajo, da se ti ne da več hitro teči.

Zadnjih nekaj mesecev so se med sodelavci in sodelavkami razširile informacije, ki se potrjujejo kot resnične: da bo zaradi varčevanja in domnevne racionalizacije prišlo do odpuščanj oziroma odpovedi in celo ukinjanja oddaj. Tu prispemo na polje ošabne nesramnosti. Vodstvo je zapravilo več kot 450.000 evrov za neuspelo razvedrilno oddajo Ne se hecat’, potem pa v imenu varčevanja, recimo, odslovilo mene, ki sem v zadnjih nekaj mesecih od te hiše prejel skupaj zgolj nekaj sto evrov honorarja. Domnevna racionalizacija se uporablja kot izgovor za degradacijo oziroma odstranitev izpostavljenih, kritičnih in za vodstvo motečih sodelavk in sodelavcev. Povedano drugače, gre za čistko. Po vseh informacijah, ki jih imam na voljo (svoje vire bom ščitil, kot vedno), ta proces vodita Traven in Rebernikova z blagoslovom Biziljeve in ravnodušnostjo Fillija. Helena Milinković tako ne bo več voditeljica Globusa. Jelena Aščić ne bo več voditeljica Dnevnika. Špela Kožar je bila umaknjena iz informativnega v kulturni program. In tako naprej. Seznam sodelavk in sodelavcev, ki so v nevarnosti, je očitno dolg. Vodstvo se je hotelo znebiti tudi voditelja Studia city, Marcela Štefančiča, jr. Iz prve roke vem, da so nekaterim sodelavcem in sodelavkam predlagali, da prevzamejo termin Studia City oziroma zamenjajo voditelja, a so to odklonili. Dogaja se tudi, da so tisti sodelavci in sodelavke, ki znotraj hiše opozarjajo na zavajanje in nedopustno ravnanje vodstva, izpostavljeni različnim oblikam pritiskov nadrejenih – nekateri izmed njih prejemajo sporočila tudi ponoči. Med ljudmi se širita zaskrbljenost in nezadovoljstvo.

Prejšnji petek me je pričakalo elektronsko sporočilo Jadranke Rebernik, naj se v ponedeljek, 31. avgusta, zglasim v njeni pisarni. Sporočil sem, da zaradi že prej dogovorjenih obveznosti ne bom mogel priti, in vljudno predlagal, naj izbere drugi termin. Moja prošnja ni bila uslišana in v ponedeljek popoldne sem z družbenih omrežij izvedel, da sem odslovljen. Vodstvo zdaj trdi, da mi je hotelo na tem sestanku, ki ga ni bilo, predlagati nekakšno projektno sodelovanje, vendar to razumem kot manipulacijo, s katero se želi zavesti javnost. Z mano, kot vedno, nihče iz vodstva ni stopil v stik, klica niti ne pričakujem.

To je moja zgodba. Javnosti je ne predstavljam iz maščevalnosti ali zamerljivosti do vodstva, temveč izključno zato, da bi opozoril na poslabšanje razmer na RTV. To je javni zavod in javnost ima pravico vedeti, kaj se v njem dogaja. Ko je MMC pred dnevi objavil piarovski članek z naslovom Na Televizijo Slovenija se vračajo številne oddaje, se je pod njim vsul plaz nezadovoljstva in kritik zaradi razmer na RTV. Komentarji so bili izbrisani in te »novice« ni več mogoče komentirati. Rebernikova je v enem od zadnjih elektronskih sporočil novinarkam in novinarjem zapisala, da »nismo več v komunizmu«. Po takšni cenzuri? Kolikor mi je znano, naj bi bilo komentiranje praviloma onemogočeno samo pri novicah o smrti konkretnih ljudi (črna kronika, osmrtnice). Zdaj je onemogočeno še pri novicah o prihodnosti na RTV. Zelo pomenljiva simbolika.

Rad bi se še enkrat, nikakor pa ne zadnjič, zahvalil vsem, ki ste mi oziroma ste nam, neodvisnim novinarjem, izkazali spoštovanje in podporo. Nihče od nas ni imel in nima ambicije, da bi postal simbol česar koli. Vse, kar si želimo, je, da bi lahko neovirano delali. In kjer koli delamo oziroma bomo delali, tam bomo branili dve osnovni stvari: neodvisno novinarstvo in pravico javnosti do obveščenosti.

Poslovilne besede, ki sem jih izrekel kot novinar RTV, so zaključile zadnje Zrcalo tedna: »Smrt fašizmu, svoboda ljudem!« Z RTV odhajam, da bom korakal naprej. Hvala vam, ker bomo korakali skupaj.

S spoštovanjem in predanostjo,

Erik Valenčič, neodvisni novinar

Zgodbo si lahko preberete v članku: Nacionalna RTV odgovarja na očitke DNS. Tožba zaradi Valenčičevega dokumentarca Koalicija sovraštva.

1 komentar

  1. To, kar se zdaj na očeh javnosti dogaja leta 2015, se je dogajalo že desetletja poprej na vseh drugih nivojih hiše. Samo tisto ni bilo na očeh javnosti, saj so bili novinarji še najbolje organizirani od vseh in torej težje ranljivi, kot pa enako pomembni tehnični sodelaci. Drugi razlog pa je, da današnji vodilni kadri, pred 10-15 leti še niso imeli moči odločanja, in so bili v vrstah danes šikanirnih. Tretji razlog pa najbrž je, da je v svetu RTV pač preveč politično motiviranih ljudi (iste opcije), ki nio nujno strokovnjaki za RTV (oz. niso).

    Stanje na RTV se torej ni poslabšalo v zadnjem času, ko so nekaj (meni dragih) novinark in novinarja odslovili, ampak je to zgolj skrajno stabilna krivulja padanja, ki jo zmore zaznati sleherni, ki je bil vsaj nekaj let sodelavec RTV, ne glede v katerem času od njenega nastanka dalje. Pa vendar mislim, da to upadanje kakovosti na vseh ravneh RTV od kar ta obstaja, ni toliko povezano s kako (politično) zaroto, ampak bolj z neznanjem, brezbrižništvom in nepotizmom. Nekoč legendarni in žal že pokojni vrtar Marjan je vedno rekel: Na RTV je redno zaposlenih prek 1500, v službo hodi pa 300 (pretežno honorarcev!!). Njemu, ki je vsakega po imenu poznal, bi kar verjel, da se pri številki ni zmotil.

    In vedno je bil na RTV denar za “projekte”, še najraje zunanje,nikoli pa za tehniko in domače ljudi. Ni odveč omeniti, da so projekti prviloma “propadli”. Pomnim prigodo ko je Mojca Mavec v največjem vzponu svoje oddaje “Čez planke”, morala na japonsko sama s snemacem, saj ji niso požegnali strošek potovanja in bivanja še za režiserja; slednji ji je režijske napotke dajal kar prek telefona. Gospa je danes že tako zverzirana, da si oddajo zrežira in posname že kar sama.

    Vprašam se tudi, zakaj je RTV več let kontinuirano sofinanciral in v več ponavljanjih predvajal dokumentarce enega novinarja, oziroma karkoli je le-ta ustvaril, hkrati pa drugi avtorji, prav tako kakovostnih vsebin, niso prišli dlje od sestanka pri odgovornih. Res je tudi, da je konkretni novinar neko obdobje bil odgovorni.

    In za konec: Vsaka prenova celostne podobe RTV in TV Dnevnika vselej stane ogromno denarja. Ob hkratnem t.i. “varčevanju” pri novinarjih in tehniki, pa je za takšne prenove vedno dovolj sredstev, saj sodijo v prej omenjeni razred “projektov”. Kakšne so te celostne podobe pa vemo: Skoraj brez izjem so vedno slabše, kot tiste, ki jih nadomeščajo. Menda “se je treba samo navaditi nanje”… Ja, ja. Zakaj pa ima lahko HRT vedno všečno podobo, kadarkoli zgodovinsko pogledaš, RTVS pa nikoli, kadarkoli zgodovinsko pogledaš? Ker je tam morda namen prenova sama in všečnost le-te, pri nas pa podelitev posla izbrancu.

    PS: ŽAL pa se je pri nas posel preko zvez še edini,ki podjetniku omogoči preživetje, zato so se po naravni selekciji podjetniki razdelili na dva politična pola; vsak navija za svoje politike, pa če jih idejno podpira ali ne, ker se mu potem bolje piše. Na drugem polu pa isto… vedeti je trebam da ko ena opcija pleni, je so samo ZANJO boljši časi, drugi tedaj životarijo. In obratno. Dokler ne bomo ukinili poslov preko zvez, ne bomo niti politično dozoreli in izbirali politikov po svoji vesti. RTV pa je Slovenija v malem; dobesedno.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime