Ena od poti do sesutja Janševe vlade: destabilizirati DeSUS

Rok Čakš
Vir osnovne foto: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
"Kaj se dogaja v DeSUS," je eden zadnjih naslovov, ki, vse od vstopa upokojenske stranke v Janševo vlado, poročajo o "nezadovoljstvu in nemirih" v bazi. 

Da v DeSUS-u še nikoli ni bilo tako slabo vzdušje, tokrat poroča POP TV, ki omenja, da je šest od desetih regionalnih odborov vedno bolj nezadovoljnih. Tudi interpretacije javnomnenjskih raziskav v dnevnem tisku zatrjujejo, da DeSUS-u sodelovanje v Janševi vladi škodi ter da izgublja podporo. 

A globlje poznavanje nedavne in nekoliko bolj oddaljene politične zgodovine DeSUS-a tovrstne skrbi nad njegovo usodo demantirajo. O domnevnem nezadovoljstvu članstva se je na veliko poročalo že v času prve Janševe vlade. A, kot je že v teku pogajanj povedal poslanski veteran Franc Jurša, je stranka v desnosredinskih vladah na podpori vedno le pridobivala. 

Tudi tokrat je stranko na rob parlamentarnega obstoja pripeljalo neučinkovito delovanje v levih vladah ter njeno pomikanje v levo. Zato so na mestu besede predsednice Aleksandre Pivec v pismu članstvu, naj ne nasedajo na medijske provokacije, ki jih želijo spreti in s tem oslabiti.

Destabilizacija DeSUS-a je namreč eden od načinov, da se zamaje in po možnosti dokončno zruši Janševo vlado že to jesen, kot smo pisali v včerajšnjem komentarju ob 100 dneh 3. vlade Janeza Janše.  

V tokratnem prispevku o nezadovoljstvo v DeSUS-u POP TV v celoti objavlja tudi pismo, ki ga je Pivčeva napisala članstvu.

Pisanje začenja, da so člani stranke zadnje tedne deležni številnih medijskih zavajanj, neresnic, diskreditacij in poskusov destabilizacije stranke.

"Očitno si nekdo zelo prizadeva, da preko medijskih objav vnese med člane stranke nezaupanje in razkol," piše Pivčeva in dodaja, da jih ti poskusi ne smejo oddaljiti, temveč še bolj povezati. "Dejstvo, da nas nekdo nenehno napada, je zgolj znamenje, da postajamo močni in kot taki vedno bolj pomembni v slovenskem političnem prostoru," ocenjuje.

V nadaljevanju članka spominja na nekatere obljube, ki jih je dala na volilnem kongresu ter zapiše, da jih zaradi koronavirusne krize žal še ni uspela vseh uresničiti. Omenja kadrovsko krepitev stranke in delo na terenu ter opozarja, da le krepitev stranke z novim človeškim potencialom vseh generacij omogoča uresničitev vsebinskega programa stranke. Čas, v katerem se nahajamo, je namreč po besedah Pivčeve družbeno in politično zelo zahteven.

V zadnjem delu svojega pisanja člane naproša, naj ne podležejo pod težo provokacij v različnih medijskih objavah. "Ne smemo dopustiti, da nas nekdo skuša spreti, temveč moramo vse moči usmeriti v naše delo na terenu in k oblikovanju predlogov, ki bodo Sloveniji in njenim državljanom omogočili razvoj in blaginjo."

 Kdaj je DeSUS pridobival in kdaj izgubljal


Upokojenska stranka je od leta 1996, ko se je prvič uvrstila v državni zbor, sodelovala v vseh devetih vladah, ki jih je od takrat imela Slovenija, od tega v treh desnosredinskih in šestih levosredinskih koalicijah.

Najbolj je stranka volilne rezultate popravila po sodelovanju v Janševih vladah. V 1. Janševo vlado 2004-2008 je stopila s 4 poslanci in prav toliko odstotki glasov volilne podpore. Na volitvah po koncu rednega mandata pa je dobila 7,45 % glasov in 7 poslancev.

Po skrajšanem mandatu v Pahorjevi vladi je na volitvah 2011 prejela slabih 7 % in 6 poslanskih mandatov. Na predčasnih volitvah 2014, potem ko je najprej sodelovala v 2. Janševi vladi, po njenem padcu pa še v vladi Alenke Bratušek, pa so dobili rekordnih 10,18 % glasov in 10 poslancev, ki so jih popeljali v vlado Mira Cerarja.

Ta je predčasno neslavno zaključila mandat spomladi 2018. DeSUS se je tekom mandata pomaknil precej v levo ter maja tega leta celo formiral tako imenovani "levi blok" z Zoranom Jankovićem. Posledica je bil polom na državnozborskih volitvah, ko so do bili več kot pol manj glasov in zgolj 5 poslanskih mandatov.

Javnomnenjska podpora DeSUSu pod Erjavcem in pod Pivčevo


Še slabše so javnomnenjske ankete DeSUS-u kazale tekom sodelovanja v Šarčevi koaliciji. V nekaterih trenutkih se je stranka v podpori opredeljenih anketirancev že znašla krepko pod parlamentarnim pragom.

Izvolitev Pivčeve je trend padanja strankine podpore presekal in ga preobrnil. Po zgolj nekaj meritvah je sicer težko reči ali se je stranka že stabilizirala v varnem območju. Dejstvo pa je, da ji gre pod Pivčevo bolje kot pod Erjavcem, ne glede na ostro kritiko zaradi sodelovanja v desnosredinski vladi.

 


Sodelujte v anketi o zaupanju v institucije, medije in politike

Vabljeni k sodelovanju v naši anonimni anketi o zaupanju različnim institucijam, medijem in politikom.

Create your own user feedback survey

Zbrane rezultate bomo v članku primerjali z meritvami Valicona.

KOMENTAR: Rok Čakš
Janša je DeSUSu za sodelovanje vedno plačal visoko ceno. In profitirali so Desusovi volivci
Morda se komu zdi nenavadno, da DeSUS kot pregovorno bolj levo usmerjena stranka v desnosredinskih vladah praviloma pridobiva na podpori, v levih in levosredinskih vladah pa izgublja. A resnica je, da upokojenske stranke ne volijo le levi upokojenci, niti se ne imenuje Demokratična stranka levih upokojencev Slovenije. Je pa politična levica znotraj stranke nedvomno bolj vplivna kot njen zmernejši, oziroma desnosredinski del. A na koncu šteje, kdo je izvoljen v državni zbor in koliko se temu mudi predčasno zaključiti poslanski mandat. Ter seveda ključno, kaj lahko v vladni koaliciji, v kateri je DeSUS vedno zraven, za svojo volilno bazo doseže. In ker se stranka javno deklarira levo od sredine, je Janez Janša za njeno sodelovanje v koaliciji vedno moral odšteti mnogo višjo ceno, kot je to bilo potrebno mandatarjem levih vlad. Zato je za strankino upokojensko bazo vedno najbolj koristno sodelovanje ravno v desnosredinskih vladah, saj tam v vsebinskem smislu praviloma realizira največ svojih ciljev in zahtev. Nič drugače tudi ni tokrat. In če številnim nasprotnikom te vlade ne bo uspelo predčasno sestreliti, se bo DeSUS na volitve nedvomno odpravil s popotnico dolgo pričakovanega, a v levih koalicijah nikoli realiziranega demografskega sklada ter tudi zakona o paliativni oskrbi. Preden se kaj takšnega zgodi in pripiše doseženim ciljem 3. Janševe vlade, pa bi, predvsem od zunaj, kot pravilno diagnosticira Pivčeva, mnogi stranko radi destabilizirali. In to predvsem zato, ker preko tega vodi pot do sesutja Janševe koalicije. Pri tem seveda dobrobit stranke in njenih volivcev ni pomembna, ker cilj "zrušiti Janšo" posvečuje vsa sredstva in vse posledice. Aleksandra Pivec se kot politična novinka morda ni zavedala, kaj pomeni kot političarka sodelovati v levih ali desnosredinskih vladah, predvsem kar se tiče obravnave medijev, mnenjskih voditeljev in aktivistov. Zdaj na trd način spoznava, da je v navezi s "črnimi" zaradi nenehnih napadov od zunaj mnogo težje, navznoter pa se lahko doseže veliko več kot pri "rdečih". Ampak na koncu niti ne odloča ona, temveč poslanci. Ti pa so do zdaj že pokazali veliko mero samosvojosti in se jih kar tako ne da prepričati, da bi si zavestno skrajšali mandat. Za kaj takšnega bi jim nekdo res moral ponuditi bogato nagrajeno alternativo. Tovrstna vaba pa je praktično edini način, da DeSUS spravijo iz koalicije z zmagovalko zadnjih volitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anže Logar po izstopu iz SDS napoveduje, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko
  • 10. 10. 2024
Belopeška jezera, jezero, izlet
Iz Kranjske Gore čez mejo do Belopeških jezer
  • 13. 10. 2024
Pohorje, Areh, obeležje
Nemška veleposlanica v Sloveniji: "Živeti moramo za prihodnost, a razumeti tudi vse tisto, kar je že za nami."
  • 12. 10. 2024