DUTB je skvoterje iz "avtonomne cone Plac" postavil pred sodišče. S pravnikom o njihovih možnostih

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko je v začetku septembra v zapuščeni stavbi na Linhartovi cesti za Bežigradom v lasti državne Družbe za odpravljanje terjatev bank (DUTB) začela delovati Participativna ljubljanska avtonomna cona (PLAC), so lastniki že takoj napovedali nestrinjanje z zasedbo prostorov in napovedali gotovo tožbo, če predhodna sredstva ne bodo pomagala. Po treh mesecih so tožbo tudi vložili, kot sta v četrtek potrdila izvršilna direktorja Mitja Križaj in Žiga Pfeifer na novinarski konferenci. Gre za tožbo proti motenju posesti, ki jo trenutno vidijo kot edino možnost za pravno zaščito premoženja.

Tožijo vse, ki so bili prisotni pri zavzemu stavbe 3. in 4. septembra, kar je 46 oseb, ki so tožbe na domove začele dobivati v preteklih dveh tednih. Tiskovno konferenco je DUTB sklical dan po Placovi, da bi razjasnili netočnosti, ki naj bi se pojavile v javnosti. Trdijo, da so Placove navedbe o slabi komunikaciji z njihove strani lažne, ter da so brez interesa za komuniciranje ravno pri Placu, kar nam je DUTB dejal že konec septembra, ko smo o Placu prvič pisali.

Takrat so menda pogajanja prestavili na kasnejši datum, da bi se prilagodili avtonomni skupnosti. Plac sicer trdi nasprotno, namreč, da DUTB prelaga sestanke na čim kasnejši čas.

Nesoglasje je sledilo tudi nameravanemu tehničnemu pregledu prostora, ker je stavba na Linhartovi 43 tehnično neprimerna za nastanitev in prireditve. Vendar takšnega pregleda strokovnjaki ne morejo opraviti v prisotnosti javnosti in medijev, ob dogovorjeni uri pa je Plac na mestu organiziral "zajtrk s sprejemom", ki so se ga udeležili mediji.

O zanimivem in nevsakdanjem primeru smo za nekaj osnovnih vprašanj vprašali poznavalca tega pravnega področja, ki pa se ne želi javno izpostavljati. Kot generalni problem oz. vzrok za primer je izpostavil "upravljanje z državno lastnino, ki je velikokrat zapuščena in zanemarjena ter tako daje vtis, da je vsem na prosto razpolago". Za večjo kompleksnost po njegovem poskrbi realnost slovenske zakonodaje, ki v veliki večini primerov ščiti vsakega posestnika, ne glede na to, kako si je posest pridobil, četudi s silo. Pravnik je pojasnil, da "v primeru zaščite take posesti način njene pridobitve ni bistven dejavnik, tudi če zanjo ni pravnega temelja". DUTB je torej do neke mere lahko vsaj kratkoročno nemočna.

Vir foto: https://www.facebook.com/avtonomniPLAC

Kako obravnavati Plac, ko ni pravna oseba?


Dodatna težava ob tem se pojavi, ker Plac ni društvo ali zavod, torej pravna oseba. Zato je primer drugačen kot denimo, ko so Mirovni inštitut in nekatere druga združenja izseliti iz prostorov na Metelkovi. "Tam je šlo za pravne osebe, tu pa se ustvarja nedefinirana skupnost," je pojasnil pravnik. 46 toženih fizičnih oseb predstavlja zgolj manjši delež tistih, ki so v praksi udeleženih v aktivnostih na mestu, med njimi pa so bili tudi novinarji, ki so bili tam po službeni dolžnosti. Glede slednjih je DUTB pripravljena tožbo umakniti, vendar primer kaže na nemajhno stopnjo nejasnosti.



Neobstoj Placa kot pravne osebe, kar je DUTB v pogovorih predlagal za olajšanje dialoga, bi sicer tudi skupnosti Placa potencialno dodal določene pravne ugodnosti, saj bi lahko tožili v nasprotno smer, a po njihovi presoji očitno najboljši položaj zasedejo kot nedefinirana nejasna skupnost.

"Če lahko na tej točki sploh govorimo o kakršnikoli rešitvi za DUTB, bi morali zagotoviti nedostopnost prostora z zaprtjem stavbe, možnostjo dostopa le s ključem, ter ustrezno varnostno infrastrukturo. Plac bi tako z vstopom lahko storil kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti  prostora". Vendar pa tako radikalnega ukrepa v napovedih DUTB-ja ni bilo zaslediti, niti ga glede na zatečeno stanje ni preprosto izpeljati.

"Dolgoročno bodo aktivisti v vsakem primeru prostor morali zapustiti, a ta dolgoročno je lahko tudi do več let", kljub vsemu razjasni pravnik. Plac bo tako, podobno kot v primeru Roga, prej ali slej izčrpal vsa sredstva, ki jim omogočajo nemoteno uporabo prostorov drugega lastnika. Razlika, ki bo postopek v primerjavi primera z Rogom kvečjemu podaljšala, pa je v tem, da je Plac priznan kot stranka, saj jih DUTB toži kot societeto oz. združenje ljudi s skupnim namenom.

Lahko pričakujemo zanimiv razplet


Tožbo na motenje posesti sodišče obravnava prednostno, cilj tožnika je prepoved nadaljnjega motenja in povrnitev v stanje pred motenjem, redno pa tudi prepoved, da v prostore "kršitelji" še prihajajo. To pomeni, da lahko tožnik (DUTB) zahteva plačilo penalov v primeru ponovitve prihoda kot načina motenja posesti, več od tega pa ne. "V primeru, da sodba v zvezi z motenjem posesti ne bi prinesla učinkovite rešitve, bo verjetno sledila tožba na izpraznitev prostorov," nam je še povedal pravni strokovnjak. "Zanimivo bo, kakšnikoli koraki se bodo tukaj izvajali".

Zaradi relativno obsežnega medijskega poročanja o primeru je pravnik še opozoril: "Zadeva ne bi smela biti stvar javnega diskurza, ampak udeležencev v pravnih postopkih in sodišč, dolgoročno pa politike, ki ima moč zadeve sistemsko urediti za naprej. Ni stvar podpore niti kritik javnosti, ampak je stvar predvidenih postopkov in sedanje ter bodoče pravne ureditve".

Plac se ne bo dal


Vir: Facebook


 

Plac tožbo razume kot grožnjo in ustrahovanje ter zavračanje dialoga. DUTB, ki se bo konec leta zaprla ali pa jo bo prevzel Slovenski državni holding, želi prestrašiti obiskovalce Placa in jih odvrniti od dejavnosti v zasedeni stavbi, ki jih pri skupnosti razumejo kot "edinega svobodnega prostora v vsak dan bolj gentrificirani Ljubljani". Obregnili so se tudi nad tožbo, ki so jo prejeli novinarji, sicer njim naklonjena Radio Študent in Delo, je pa šlo na izjavo Sindikata novinarjev Slovenije, ki je tožbe prav tako ostro obsodil.

Matjaž Hanžek, bivši člane Levice, na aktivnosti na Placu. Vir: Facebook


Trdijo tudi, da so oživeli prostor, ki ga mladi potrebujejo. Resnično, kot smo poročali v prejšnjem članku preverjeno izvajajo najrazličnejše dejavnosti, od filmskih večerov do kvačkanja, pa samoobrambe in učnih inštrukcij. Seveda pa je nemogoče skriti politično udejstvovanje, ki je v ozadju.

Tako so določene dejavnosti tipa kot je primer "skupnostnega branja in debate" pod naslovom "Friedrich Englels: O avtoriteti", ki je bilo izvedeno 3. 12. Imajo tudi podporo vladne koalicije, vendar gre razen Levice za bolj pasivno podporo, glede katere so bili že večkrat kritični.

Več predstavnikov Levice, tudi Miha Kordiš in Nataša Sukić ter bivši član Matjaž Hanžek so svojo podporo že izrazili z obiskom.

 

https://mobile.twitter.com/avtonomniPLAC/status/1593122494168600579

Ne glede na vse torej ne gre zgolj za mladinske dejavnosti, pač pa tudi za posredno politično agendo, ki se, vsaj v teoriji, glede na določene vsebine celo spogleduje s skrajnostjo. Neizbežen se torej zdi vsaj delni politični kontekst, ki bi lahko v prihodnje pomenil tudi prevladujoči kontekst, četudi gre za, kot nam je povedal pravnik, izključno pravno vprašanje zasebne in javne lastnine.

https://twitter.com/avtonomniPLAC/status/1597964205835321344

https://twitter.com/avtonomniPLAC/status/1599078822162313218
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike