Energetski ministri Evropske unije so v petek pozvali Evropsko komisijo, naj omeji cene plina, saj je vse bolj nujno, da se spopade z naraščajočimi računi, ki bremenijo potrošnike in podjetja.
Cene plina so v Evropi dosegle zgodovinsko visoke vrednosti, kar se je preneslo na trg električne energije in še poslabšalo energetsko krizo, ki jo je sprožila ruska vojna v Ukrajini.
“Skupaj s Komisijo moramo hitro ukrepati in pripraviti usklajeno rešitev na ravni EU, da bi čim prej ublažili visoke cene energije,” je dejal češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela, ki je predsedoval srečanju v Bruslju.
Energetski ministri EU so Evropsko komisijo pozvali, naj do sredine septembra predlaga omejitev cen plina, vendar so podrobnosti prepustili Bruslju.
Različna mnenja med državami
V prihodnjih tednih bo sklicano še eno ministrsko srečanje, na katerem bodo določene podrobnosti. Vendar se trenutno še vedno razlikujejo mnenja o tem, ali naj zgornja meja cen velja za ves uvoz plina ali samo za ruski plin.
Prejšnji teden je predsednica Komisije Ursula von der Leyen izjavila, da se osebno zavzema za omejitev cen za uvoz ruskega plina iz plinovodov, čeprav bi to verjetno povečalo napetosti z Moskvo, ki je zagrozila, da bo v odgovor popolnoma prekinila dobavo v Evropo. “Trdno sem prepričana, da je zdaj čas za omejitev cen ruskega plina v Evropo,” je pred časom dejala Von der Leynova.
Pred nekaj dnevi je v svojem govoru na temo energetike glede omejitev cen dejala naslednje: “Predlagali bomo omejitev prihodkov podjetij, ki proizvajajo električno energijo z nizkimi stroški. Nizkoogljični viri energije ustvarjajo v teh časih – ker imajo nizke stroške, vendar so njihove cene na trgu visoke – ogromne prihodke. Prihodke, s katerimi niso nikoli računali, prihodke, o katerih niso niti sanjali, in prihodke, ki jih ne morejo v tolikšni meri reinvestirati. Ti prihodki ne odražajo njihovih proizvodnih stroškov. Zato je zdaj čas, da potrošniki izkoristijo nizke stroške nizkoogljičnih virov energije, kot so na primer obnovljivi viri energije. Predlagali bomo, da se ti nepričakovani dobički preusmerijo v države članice, da bodo te lahko podprle ranljiva gospodinjstva in ranljiva podjetja.”
#TTE Minister Bojan Kumer is attending today’s extraordinary meeting of ministers responsible for energy. ?? believes we need quick and coordinated actions to find solutions for energy crisis that is hitting our citizens and businesses hard. #StrongerTogether pic.twitter.com/ErKGpgNb1E
— Slovenia to the EU (@SLOtoEU) September 9, 2022
Nemčija pa je na srečanju energetskih ministrov menila, da popolna ustavitev uvoza ruskega plina ne bi povzročila večje škode njenemu gospodarstvu, saj je Moskva že prejšnji teden ustavila dobavo po plinovodu Severni tok 1. “Nemčija ne dobiva več ruskega plina, še vedno pa ga lahko skladiščimo,” je dejal nemški minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck. “To pomeni, da trg ne pričakuje več, da bomo propadli, če ne bo ruskega plina.”
“Zelo veliko ukrepov pozdravljamo, menimo pa, da so preveč mehki, da niso dovolj. Predvsem je treba hitro in takoj ukrepati, potem pa imamo čas, da pripravimo strukturno reformo trga, ker so se temelji spremenili in enak sistem trgovanja ob drugačnih temeljih ni več mogoč,” je poudaril slovenski minister Bojan Kumer.
Obstaja “prevladujoče mnenje”, da je cenovna omejitev potrebna, vendar Evropska komisija in države EU potrebujejo več časa, da “natančno določijo”, kako naj bi se izvajala, je po srečanju novinarjem povedal Sikela. Mnenja so “deljena”, Komisija pa mora to rešiti, je dejal nizozemski minister Hans Vijlbrief.
Medtem ko nekatere države ukrep podpirajo, pa so druge, kot sta Avstrija in Madžarska, zaskrbljene zaradi posledic takšnega ukrepa, saj bi lahko Rusija v povračilnih ukrepih prekinila vso dobavo plina v EU.
Poleg tega bi lahko bila ta poteza izenačena s sankcijami proti Rusiji, za odobritev katerih bi bilo potrebno soglasje držav EU. “Če bi bile cenovne omejitve uvedene izključno za ruski plin, bi to očitno privedlo do takojšnje prekinitve dobave ruskega plina,” je dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.
Omejitev cen za vse, ne samo za Ruse
Več držav, vključno z Italijo in Belgijo, je Evropsko komisijo pozvalo, naj preuči možnost omejitve cen za ves uvoz plina v EU, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki danes prihaja predvsem iz ZDA in Katarja.
Vendar pa je vodja za energetiko v EU Kadri Simson dejala, da bi splošna cenovna omejitev za ves uvoz plina “lahko pomenila izziv za varnost oskrbe” za Evropo, ki je zdaj vse bolj odvisna od utekočinjenega zemeljskega plina, za katerega obstaja močna konkurenca na svetovnih trgih.
Francoska ministrica za energijo Agnès Pannier-Runacher je na primer dejala, da bo Pariz “podprl mehanizem za omejitev dobave plina iz ruskih plinovodov”, če se bo Evropska komisija odločila predložiti tak predlog. Glede predlogov za omejitev vsega uvoza plina je dejala, da ima Francija “dokaj odprto stališče do tega ukrepa, pod pogojem, da preučimo izjeme”, ki energetskim podjetjem EU omogočajo nakup plina po višji ceni od tržne, da se zaščiti zanesljivost oskrbe.
Nadaljnji koraki v vedno bolj obvezno in manj prostovoljno smer
Poleg cen pa ministri EU želijo, da izvršni Evropska komisija pripravi predloge za “instrumente za likvidnost v izrednih razmerah, ki bi zagotovili, da imajo udeleženci na trgu na voljo zadostno zavarovanje za izpolnitev pozivov za kritje, in ki bi obravnavali povečano nestanovitnost na terminskih trgih.”
Češki minister Sikela je na tiskovni konferenci dejal, da pričakuje, da bo to podobno cilju za zmanjšanje povpraševanja po plinu, dogovorjenemu julija, s prostovoljnim ciljem na začetku in možnostjo obveznega cilja, če se razmere poslabšajo. Vendar je komisarka Simson namignila, da je Komisija pripravljena iti še dlje. “Države članice običajno zelo nerade podpirajo zavezujoče ukrepe, vendar Komisija razmišlja prav o tem, da bi predlagala zavezujoče cilje za zmanjšanje porabe električne energije v času konic,” je dejala.
Glede likvidnosti je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem nagovoru potrdila prizadevanja Komisije, da olajša likvidnostno podporo držav članic energetskim podjetjem. Posodobili naj bi začasni okvir in tako omogočili hitro zagotavljanje državnih jamstev.
Kapacitete skladiščenja plina po evropskih državah
Nemčija in Slovenija očitno z enako močno kritizirano idejo zaustavljanja proizvodnje
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck se je ravno pred dnevi soočil z veliko kritike, ker je izjavil, da si lahko predstavlja, da bi deli gospodarstva ustavili proizvodnjo zaradi naraščajočih cen energije, ki po mnenju nemških podjetij ogrožajo njihov obstoj.
Na vprašanje, ali pričakuje val stečajev ob koncu letošnje zime zaradi vse višjih računov podjetij za energijo, je Habeck odgovoril: “Ne, ne pričakujem. Lahko si predstavljam, da bodo nekatere panoge za zdaj preprosto prenehale proizvajati.”
Odgovor v intervjuju za televizijsko postajo ARD je sprožil kritike na račun ministra, odgovornega za največje evropsko gospodarstvo, saj je množično prodajani časnik Bild zapisal, da Habeck “nima pojma o gospodarstvu”. Pri tem velja omeniti, da je nemški gospodarski inštitut IWH je v torek sporočil, da so rastoči stroški energije in ozka grla v dobavni verigi avgusta prispevali k 26-odstotnemu povečanju števila postopkov zaradi insolventnosti v Nemčiji, in dodal, da se jeseni pričakuje še več insolventnosti.
V raziskavi nemškega industrijskega združenja BDI med 593 podjetji, ki je potekala od sredine avgusta do začetka septembra, je več kot tretjina podjetij dejala, da je njihov obstoj ogrožen zaradi naraščajočih cen, kar je več kot 23 % v februarju.
Slovenski premier Golob je ob predstavitvi 100 dni delovanja vlade podobno, kot nemški gospodarski minister, napovedal zaprtje nekaterih podjetij v avtomobilski panogi. “Smiselno je, da se ustavijo na začetku leta, pozimi, da takrat privarčujemo njihovo energijo in jih potem zaženemo marca in aprila, ko bo zima mimo. To je samo primer. Podobno je tudi v nekaterih drugih industrijah,” je dejal Golob.
Napovedal je, da bo vlada ponovno uvedla ukrep čakanja na delo na domu. “To bo sofinancirala država za tiste panoge, za katere je bolj smiselno, da čez zimo raje počakajo, kot da uporabljajo energente … V Sloveniji smo danes na 8 odstotkih znižanja, to je na pol poti (od 15). Tako da ne bo tako radikalna sprememba, kot so se nekateri bali na začetku,” je povedal Golob.
Slednje je sicer v različno od tega, kar je infrastrukturni minister Kumer dejal v Bruslju na zasedanju evropskih ministrov za energetiko: “Menimo, da na prostovoljni osnovi lahko naredimo zelo veliko. Slovenija to zelo dobro kaže pri zmanjševanju porabe plina, saj je že v prvem mesecu skoraj dosegla cilj 15-odstotnega prostovoljnega zmanjšanja in enako želimo pri elektriki. Če to ne bo dovolj, si želimo dovolj jasnih podzakonskih oziroma zakonskih podlag, da to lahko storimo tudi z obveznim zmanjšanjem.”
Nekatera slovenska podjetja vseeno že zmanjšujejo proizvodnjo zaradi visokih cen energentov in pomanjkanja surovin, o čemer smo pisali v tem prispevku. Tako je denimo te dni na seji parlamentarnega odbora predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), Jure Knez, tudi komentiral situacijo s primerom, da je podjetje Akrapovič za elektriko plačevalo 600 tisoč evrov, zdaj bodo plačevali 7 milijonov evrov, ob tem ne vedo, kaj jih čaka v prihodnjem letu.
Kaj če bi preko zime postavili na minimalca vse ministre in njihove urade in vso ostalo državno upravo. Golob pa bi se lahko odpovedal tudi minimalcu, saj ima denarja kot pečka in ne potrebuje miloščine. Medtem ko bo Evropa ustavila fabrike, bodo Kitajci delali v 3 izmenah. Enkrat bi lahko EU strnila svoje vrste, čeprav jo vodi LGBT brez kohones in zahtevala od ZDA, da poravna vojno škodo, ki nastaja, ker so Biden in oni dve militantni pribočnici zakuhali vojno v Ukrajini. Sedaj se bodo pa v ZDA kopali v energentih, v EU bo pa nastopila ledena doba, pa še spake od električnih avtov nam vsiljujejo.
Če imaš dano količino energije, ki je manjša od potrebne, lahko opletaš kakorkoli, energetska bilanca bo vedno negativna.
Zdi se, da skuša EU zdaj uveljaviti nekakšno centralnoplansko dirigirano pol-vojno gospodarstvo, ki pa problema primanjkljaja energije ne bo rešilo. Socialistični/komunistični sistemi so skušali z uravnavanjem distribucije reševati problem primanjkljaja dobrin. Kako se je končalo, govori zgodovina. Ta pa se rada ponavlja.
Če Leyenova in njene tovarišice in tovariši mislijo, da so na zmagoviti poti v svetlo prihodnost, se bridko varajo, natančno tako kot so se varali komunistični veljaki, ki so mislili, da so pametnejši od vseh ekonomskih teorij.
Edina rešitev evropskega energetskega gordijskega vozla je kompromisna rešitev vojne v Ukrajini s pomočjo diplomacije in normalizacija odnosov z Rusijo. Če EU veljaki potiho mislijo, da bo EU s pomočjo ZDA spravila Rusijo na kolena in si na ta način s silo pridobila ruske energente, je v veliki zmoti.
Amerika je skoraj samozadostna v pogledu energije, kar Evropa niti slučajno ni. Zato je slepo sledenje ameriški politiki prejkone žaganje veje, na kateri Evropa stoji. Toda od Leyenove in drugih evroplitikov ni niti sledu spoznanja, da je Evropa na vlaku smrti, ki se bo prej ali slej raztreščil, razen če ne bo Evropa postala nekakšen 4. rajh, se pravi neofašistična/neonacistična diktatura, kar ni povsem nemogoče, glede na to, da EU podpira neonacistični ukrajinski režim brez, da bi trenila z očesom.
Evropa tone, pri tem ji znatno pomaga ZDA, ECB in bruseljski birokrati, ki sprejemajo odločitve brez demokraticnega soglasja. Kot je bilo že omenjeno, pospešeno drvimo v centralno planskih sistem, kjer bo ali že peščica “razsvetljencev” pridiga/la ostalim kako in kaj.
Zelena paradigma je kar aktualna, še COVID naj pride pa bo situacija napeta do skrajnosti. Se ne bom čudil menjavami vlad v članicah EU to zimo.
Zaradi totalno zblojene in degenerirane politike Nemčije in podrepnika Francije, ki diktirajo Bruslju nam danes primankuje energija jutri nam bo pa hrana. Z golobi na oblasti nas bo usekalo še mnogo bolj.
Je zadnji čas za brco vsem LGTB+, woke in kaviar levičarskim politikam sicer bomo dolgo tolkli lakoto.
Pametni že sejemo in sadimo več, tudi pridelavo mesa bo potrebno povečati. V gozdovih pa je tudi dovolj divjadi, da se bomo tisti na podeželju lahko preživeli. V mestih pa bo jok in škripanje z zobmi.
Ko pride rit in šiba skupaj bomo v trenutku pozabili na vse bedaste zakone iz Bruslja in Ljubljane, razne “influencerje”, smodeje ter t.i. civilno družbo. Ti bodo prvi lačni in željni. Božji mlini meljejo počasi, vendar zanesljivo.
Se spominjate intervjuja z g. Valenčičiem, ki sončnim elektrarnam posmehljivo pravi ‘sončnice’? Kaj bi rekel na tale stavek iz gornjega članka: “Nizkoogljični viri energije ustvarjajo v teh časih – ker imajo nizke stroške, vendar so njihove cene na trgu visoke – ogromne prihodke.”
SE ima v Ljubljani, kjer dodaten problem predstavlja megla, res nizko proizvodnjo le v novembru in decembru. Januarja ja povprečna proizvodnja blizu polovici poletne in v februarju skoraj 2/3 poletne. Tako kažejo meritve za zadnja 4 leta. Golob pa omenja zagon industrije šele v marcu ali aprilu!
Na žalost pa že prejšnja vlada na tem področju ni naredila premika, sedanja pa se tudi bolj ukvarja z razdeljevanjem denarja kot gradnjo novih virov.
Na vprašanje, ali pričakuje val stečajev ob koncu letošnje zime zaradi vse višjih računov podjetij za energijo, je Habeck odgovoril: “Ne, ne pričakujem. Lahko si predstavljam, da bodo nekatere panoge za zdaj preprosto prenehale proizvajati.”
***
Ta človek je popoln ekonomski analfabet ali pa prvoklasni blefer. Kako si predstavlja, da bodo cele panoge nehale poslovati, bankrotov pa ne bo? Obstajajo gospodarske panoge, katerih celice niso podjetja, ki morajo poslovati pozitivno, da preživijo? Obstajajo podjetja, ki prenehajo poslovati zaradi lepšega, ne zaradi tega, ker bankrotirajo? Morda se tudi najdejo, ampak to so izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Mislim, da so odveč vse skrbi gornjih komentatorjev.
Premier Golob je namreč urbi et orbi oznanil, da je spoštljivost največji dosežek prvih sto dni koalicije in njegove vlade.
Čeprav si sploh ne predstavljam, kaj naj bi v njegovem kontekstu predstavljal ta dosežek, domnevam, da gre za nekaj, s čimer se bodo lahko njegovi volivci celo zimo greli, in kar bodo lahko ves skrajšan mandat njegove vlade mazali na zadnje skorje črnega kruha.
Brez ogrevanja se bodo greli tudi tisti, ki niso volili premierja in njegove stranke. Grela jih bo namreč jeza nad tistimi, ki so nam izvolili to nesrečo.
Mene bo grela tudi jeza na tiste, ki so leta 2014 izvedli državni udar v Ukrajini, to je tandem Obama-Biden. Puč v Ukrajini in posledična državljanska vojna namreč pomeni začetek vojne v Ukrajini, ki se vedno bolj kaže kot vse-evropska in celo globalna nesreča, ki je po posledicah celo hujša od Bushevega napada na Irak, ki je vrgel s tečajev ves Bližnji vzhod in prek migrantov destabiliziral tudi Evropo. Sedanja vojna v Ukrajini pa nam dobesedno grozi s povratkom v čase pomanjkanja in revščine.
To se pravi, rasputin, da se vračamo v čase pomanjkanja in revščine v Titovi Jugoslaviji.
Večna slava Putinu in Golobu!
Tako je. Evropska elita, ki nas vodi v revščino, pa se bo kot Tito in njegovi podrepniki preseravala v razkošju in udobju, njegovi podaniki pa še sanjati niso mogli o čem takem.
No, Tito se gotovo ne bi spustil tako nizko, da bi mu diktirali Američani, komu naj nabije sankcije. Tita moraš spoštovati vsaj zaradi tega, ker NIHČE ni tako nategnil smrduhe iz Amerike kot on. Prodal jim je Jugoslovanski “vesoljski program. ” I wish I could see those mdf when they actualy found out he fucked them. Slava mu!
Zgoraj nam “rasPutin”=”uros.samec” sporoča, da mu od starosti – zmanjkuje energije. Odslej bo baje deloval na ruski sibirski plin. Srečno pot v Sibirijo v Jamalo-nenetsko okrožje za Uralom: Berjansk, Urengojskoje itd. tam je plina dovolj, a gretje tudi potrebuješ, ker pozimi je tam -30 stopinj – povsem normalno. L.r. Janez KK
p.s.
občasno se tam lahko tudi ogreješ ob ognju požarov pvzročenih s sabotažami na GAZPROM črpališčih.