Dr. Žiga Turk, Siol.net: Trk v civilizaciji

Vsakič, ko se zgodi teroristični napad skrajnežev, se najprej vprašamo, ali so bili islamski, in ugotovimo, da je imel Samuel P. Huntington prav, ko je napisal, da zgodovine ni konec, ampak se bodo še naprej dogajali trki civilizacij, pravi Žiga Turk v komentarju za Siol.net.

Turk spominja na Huntingtonovo knjigo Kdo smo, v kateri avtor opozarja na odločilen pomen, ki ga ima za delovanje človeške skupnosti pripadnost narodu, veri, rasi in kulturi. Ugotavlja, da so zahodne družbe tovrstne gradnike identitete začele zanemarjati, da se pretirava s političnim izrabljanjem manjšinskih identitet in da to lahko privede do reakcije v obliki populističnih gibanj, ki se bodo na to večinsko identiteto naslonile.

Turk razlaga zanemarjeno zgodbo, da razsvetljenstvo ni bilo eno samo – tisto protiversko francosko –, ampak da je bilo neko drugačno razsvetljenstvo brez konflikta z vero doma tudi v Veliki Britaniji in predvsem na Škotskem, med katerima je bistvena razlika v odnosu do krščanstva in tem, o čigavem razumu natančno teče beseda, torej razumu človeka ali razumu ljudi.

Ob razmišljanju z aparatom škotskega razsvetljenstva, povsem odpade paradoks, v katerega so pogosto potegnjeni liberalci, namreč nekonsistenten pogled na ekonomsko in osebno svobodo. Če je kazalnik svobode odsotnost nasilja in prisile, potem so države s sistemom institucij in zakonov lahko bolj ali manj nasilne. Najmanj nasilne bodo, če bodo uzakonile spontani red, ki se oblikuje v svobodnem trgovanju blaga in v svobodnem trgovanju idej, torej v tekmi produkta rok in uma vseh ljudi.

Pravo razsvetljenstvo tako spoštuje spontani red, ki se je oblikoval med svobodnimi, krepostnimi, razumnimi ljudmi. Večkulturne skupnosti še niso del spontanega reda. Večnacionalne države tudi ne. Trki v civilizaciji se dogajajo, ker takim iznajdbam veliko ljudi nasprotuje, v svojem komentarju sklene Turk.