Dr. Rok Ravnikar o zdravniški stavki: Vlada se še zmeraj ni lotila bistvenih problemov, ki so prisotni v osnovnem zdravstvu
Potem ko je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides za današnji dan napovedal opozorilno stavko, ki vlado, ki še včeraj ni imenovala predstavnikov za pogajanja, poziva k izpolnjevanju sporazumov, je vlada vendarle to storila danes in sindikat povabila za skupno mizo ob 14. uri.
Zaradi izvajanja stavke so se nazadnje dogovorili za kasnejše srečanje, v sredo ob 12. uri. Vsaj uro vnaprej pričakujejo prejem protipredloga aneksa.
Predsednik sindikata Damjan Polh je ocenil, da nova pogajalska skupina, ki jo bo vodil višji sekretar ministrstva za javno upravo Mirko Stopar in jo sestavljajo predstavniki ministrstev za finance in za zdravje, ne obeta veliko: »V 33 letih Fidesa in 15 vladah še nismo bili deležni takega odnosa.« Pričakovali so, da bo pogajanja prevzelo resorno ministrstvo.
Ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za zdravje sta v izjavi ponovili vabilo za skupno mizo in izrazili obžalovanje vlade nad odločitvijo za stavko. Resorna ministrica Valentina Prevolnik Rupel je ob robu obiska Psihiatrične bolnišnice Begunje sicer izjavila, da je vlada pripravljena na pogajanja za dogovor o novem plačnem stebru, vendar stavko ocenjuje za nepotrebno. Dogovor je po njenem dosegljiv v zelo kratkem času.
Fides je ocenil, da se je stavki, ki se je začela ob 7. uri, pridružila velika večina zdravnikov. Zdravniško delo je zaradi stavke potekalo v omejenem obsegu. Na okrnjeno delovanje zdravstva sta opozorili obe ministrstvi, a Fides je zagotovil, da do večjih posledic ne bo prišlo: »[h]uje bi bilo, če bi se vlada odločila in nas ignorirala še naprej, ker predvidevamo potem zaostritev s 15. januarjem pa do preklica stavke,« je v ponedeljek opozoril Polh.
Sindikat zahteva formiranje ločenega plačnega stebra, prilagoditev plačne lestvice specifikam zdravniškega poklica ter določitev normativov in odpravo plačnih nesorazmerij.
Vladi je očital neizpolnjevanje sporazumov, zavlačevanje s plačno reformo, prisilne ukrepe z interventnimi zakoni ter zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Glede vzrokov za pomanjkanje zdravnikov pa se mnenja razlikujejo.
Zdravniška zbornica: S prebivalci smo na isti strani, ko zahtevamo konec večletnega sprenevedanja in odlašanja nujnih sprememb
Zdravniška zbornica Slovenije je v javni izjavi izrazila podporo zahtevi za ureditev pogojev dela zaposlenih v zdravstvu kot nujnemu pogoju za ohranitev javnega zdravstvenega sistema.
Izpostavila je veliko pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji, ki otežuje tako delo v zdravstvenem sistemu kot življenja prebivalcev.
Stranka Levica je izrazila nestrinjanje z razlogi za današnjo stavko, ki jo vidijo kot dodatno slabljenje zdravstvenega sistema. Ocenjujejo, da je shod nesorazmeren glede na trenutne razmere ter da je kakovostnih podatkov o njihovem delu na voljo premalo za to, da bi lahko vlada »enostransko rešila plačne probleme zdravnikov«.
Glas ljudstva protestira v imenu pacientov, ki naj bi jih Fides vzel za talce
Društvo Glas ljudstva je proti Fidesovemu protestu napovedalo »opozorilno stavko pacientov« na Prešernovem trgu ob 18. uri. Fides so obtožili, da paciente izrabljajo kot talce s ciljem izločitev zdravnikov iz javnega plačnega sistema in »politične destabilizacije vlade in dviga plač prav tistim zdravnikom, ki že zdaj vsak mesec zasedajo vsaj 40 mest na lestvici 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev«.
Društvo Danes je nov dan je na omrežju X pozvalo k pridružitvi omenjeni stavki: »Ne pustimo, da skupina grabežljivih posameznikov ruši zdravstveni sistem za lastne dobičke.«
📣 PRIDRUŽI SE STAVKI PACIENTK_OV 📣
— Danes je nov dan (@danesjenovdan) January 8, 2024
Jutri, 9. januarja, bomo na Prešernovem trgu zahtevali dostopno in kakovostno javno zdravstvo!
Ne pustimo, da skupina grabežljivih posameznic_kov ruši zdravstveni sistem za lastne dobičke.
Se vidimo ob 18. uri! ✊ pic.twitter.com/IxUDRd2QTL
Rok Ravnikar iz društva Mladi zdravniki je v odziv zapisal: »Neresnica, laž in sramotno zavajanje. Nič se ni razdelilo, ampak se je opravilo za toliko milijonov zdravstvenih storitev. Vi ste krivci za propadanje javnega zdravstva.«
Igor Muževič, Praktik.um: Stavka je nujna
Slovenski zdravnik in predsednik sindikata družinskih zdravnikov PRAKTIK.UM Igor Muževič pa se je na objavo Danes je nov dan odzval s pojasnilom, da je za bolnike v osnovnem zdravstvu nepomembno, če je njihov zdravnik zaposlen v zdravstvenem domu ali je koncesionar. »Nobena raziskava ni nikoli dokazala, da je ena oblika boljša za zdravje bolnikov od druge. So pa številne raziskave dokazale, da je pomembna dobra dostopnost do zdravnika in to, da se čim pogosteje hodi k istemu izbranemu zdravniku /…/«.
Prav zaradi tega pa je po njegovem bistveno, da država zagotovi enakomerno javno mrežo osnovnega zdravstva, ki pod enakimi pogoji vključuje javne zavode in koncesionarje. Izpostavil je, da ima nekoliko manj kot 40 % prebivalcev Slovenije za osebnega zdravnika koncesionarja, v EU pa je ta delež približno 80 %.
Ob tem je poudaril, da zdravniki v osnovnem zdravstvu nimajo nikakršnega finančnega interesa »šparati« na bolnikih, saj da je velika večina stroškov fiksnih, variabilni pa se priznajo zgolj v realiziranem obsegu; poleg tega pa naj bi bili koncesionarji v osnovnem zdravstvu nekoliko cenejši za davkoplačevalce, ker morajo iz ZZZS istega vira zagotoviti prostore, zdravstveni domovi pa te dobijo od občin.
V Praktik.umu stavko podpirajo zaradi štirih zahtev: zaveze, da politika ne bo dvigovala obremenitev mimo stroke, oblikovanja ločenega plačnega stebra, administrativne razbremenitve ter izvajanja mednarodne resolucije WHO, ki jo je Slovenija podpisala lanskega oktobra.
Stavka zdravnikov je nujna.
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) January 9, 2024
Spoštujemo avtonomnost in pravico do stavke vsakega sindikata, obenem pa ocenjujemo, da so zahteve sindikata Fides legitimne, vendar ne naslavljajo glavnih problemov v zdravstvu, na kar smo Fides opozorili že prejšnji mesec, pred napovedjo stavke.…
Napovedali so tudi ukrepanje za doseganje zahtev družinskih zdravnikov.
Mladi zdravniki: Vlada predolgo odlaša z reševanjem najbolj bistvenih problemov
Ravnikar je za Domovino dejal, da glede stanja zdravstva v splošnem ocenjuje, da kljub manjšim korakom v pravo smer z interventnim zakonom, vlada predolgo odlaša. Kot pravi, je težav veliko, vlada pa se še zmeraj ni lotila najbolj bistvenih problemov, ki so prisotni v osnovnem zdravstvu: prevelike obremenitve, kadrovska podhranjenost in nizko plačane medicinske sestre.
Prav tako je izpostavil nepotrebno administracijo in nedelujoče uporabniške programe ter pereč problem nezanimanja mladih za specializacijo v osnovnem zdravstvu.
Ta problem je poudaril tudi Muževič: »V zadnjih 10 letih je podeljevanje koncesij v osnovnem zdravstvu zaradi 'usmeritve' politike praktično zastalo. Mladi zdravniki vedo, da je zelo majhna verjetnost, da bodo lahko kadarkoli delali kot koncesionarji. Gre za dokazano pomemben razlog za izogibanje specializaciji iz družinske medicine.«
Mladi zdravniki so v izjavi za javnost dejali, da vlada prebivalce vleče za nos s praznimi besedami o prioritetnosti zdravstvene reforme, ko v resnici nadaljuje v smeri razgradnje dostopnega zdravstvenega sistema. Dodali so, da vlada prav tako laže zaposlenim v zdravstvu, ker se ne drži zavez, ki jih je sama podpisala že večkrat.
»Današnja izjava ministrice za zdravje odlično ponazarja sprenevedanje vlade. Izjavila je, da je stavka nepotrebna, saj da je dogovor s Fidesom mogoče doseči v kratkem času. Menimo, da bi bilo to težko, če se z njimi pred izvedbo opozorilne stavke niso želeli niti sestati. Štejejo dejanja, ne besede.«
6 komentarjev
Igor Ferluga
Oprostite, Miro, ampak se bojim, da vi v teh svojih teoretičnih planih nimate pretirano stika z realnostjo. A govorite kaj z družinskimi zdravniki/zdravnicami, specializanti družinske medicine, s študenti obeh fakultet in njihovimi nacrti? Kaj veste o njihovi obremenjenosti, razpoloženju, izgorevanju, obremenitvah, prezgodnjem umiranju? Vam vse nezadovoljstvo in sesuvanje sistema nič ne pove. Odhajanje zdravnikov in medicinskih sester iz ustanov k privatnikom, v tujino, odhajanje iz zdravstva... podatki o tem, kako se ne najde interesentov za specializacije? Se vam sanja, kakšen je interes med študenti, da postanejo družinski zdravniki? Kolikšen je interes po odhodu zdravnikov in bodocih zdravnikov na zahod, kjer bodo ne le bolje
plačani, kjer bodo spostovani, kjer bodo delali v urejenem okolju, ki bo spodbujalo njihov strokovni karierni razvoj...
Cel kup faktorjev v svojih teoretičnih razglabljanjih ne vzamete v obzir. Najbolj pa ne tega, da je pomembno, da je zaposleni, zlasti pa zdravnik/zdravnica dovolj spocit, zdrav, spostovan, motiviran, zadovoljen in kreator svoje usode in nek socialistični uradnik vojak revolucije, ki mora ubogati in slediti načrtom. Šli bodo tja, kjer bo bolje za njih. Vi, Miro, lahko mečete številke o kadrih po papirju, kakor hočete in vidite v sistemu, ki se sesuva, vse roznato, samo realnost gre pa drugo pot...
miro
Povedal je še sledeče:
Naj dodam nekaj misli glede “primarja”:
1, Težko se vključim v strokovni del razprave, vendar pa mi je čas celotnega izobraževanja zdravnika zelo dolg. Že po koncu 6 letnega šolanja na fakulteti je potrebnih šw 1.2 leti za sekundarij in nato še specializacija. Se pravi vse skuapj lahko traja tudi 12-13 let. Sploh za del, ki pokriva družinsko medicino, če se sme temu tako reči. So države, ki imajo drugačen pristop in najmanj kar je bi bilo dobro pogledati kakšne so izkušnje pri njih.
2. Famozni GK je bil določen (na osnovi česa?) leta 1992 in se še danes uporablja. Vmes je 31 let in marsikaj se je spremnilo v tem obdobju. Obstajao analize, ki pravijo, da je današnji 60 letnik v enaki “kondiciji” kot je bil v preteklosti 50 letnik. Spomnite se svojih staršev. Zato menim, da so količniki, ki se jih danes uporablja zagotovo napačni. In prepričan sem, da obstaja način kako ugotoviti kakšen je dejansko. Seveda je pa za to potrebna analiza dejanskih podatkov zdravljena vseh populacij, ki jih GK zajema.
3. Državljani brez izbranega osebnega zdravnika. V letu 2013 je takih bilo 122.000 in med njimi je bila najmočneje zastopana skupina 19-49 let, in sicer jih je bilo 68.663, kar je približno 50%. Sledila je skupina 50-64 let, in sicer jih je bilo 20.849 kar je približno 30%. Skupaj 80% je delovna populacija, ki v glavnem potrebuje zdravnika za potrjevanje bolniških. Naslednja močna skupina je 7-18 let, kar so osnovnošolci in dijaki, teh je cca 11%. Verjamem, da je današnja distribucija teh 166.000 brez izbranega zdravnika podobna tisti iz 2013.
4. Analiza porabljenega časa zdravnika na osnovni ravni bi bila nujna za pravo oceno obremenjenosti. Tudi razmejotev med administrativnim delom in strokovnim delom je nujna. Vendar se lako strinjamo, da strokovni del pisanja,opažanj in ostalega kar je vezano na ugotovljanje zdravstvenih potreb pacienta ne sodi v administrativno delo. Tudi zapis tega kaj je bilo narejeno in kaj naročeno tudi ne. Obstaja pa administrativni del obračunavanja, analiziranjaq, vodenja, ki pa seveda ne spada v strokovni del zdravnika. Kakšne so tu razmejitve mi ni znano. Kolikor berem in poslušam se v glavnem podajajo poslošene analize, velikokrat poslušamo o ekstremnih stanjih kar seveda ne more odražati nekega normalnega stanja. Seveda pa, če se želimo organizirati na osnovi maksimalnih stanj, potem za to potrebujemo mnogo več tako človeških virov, kot tudi opreme in posledično denarja.
5. Ogromno podatkov se nahaja v sistemih ZZZRS in tam jih bi bilo tudi treba poiskati in analizirati.
6. Glede na to kar sem uspel v kratkem času prebrati in narediti nekaj primerjav sem menja, da sistem dobro naapreduje, saj se število zdravnikov povečuje, v izobraževalnem sistemu je trenutno okoli 700-800 študentov, 1800 specializantov. Letno se upokoji manj kot 80 zdravnikov tako, da se škarje zapirajo.
7. Primar je potrebno narediti zanimiv za diplomante medicinske fakultete. Tako s stališča dela, okolja, pogojev in tudi plačila. Če želimo, da se več diplomantov odloči za družinsko medicino, pediatrijo in ginekologijo za področej primernega zdravja, potem morajo njihove plače biti višje od tistih v bolnišnicah.
Anita
Miro tega prijatelja z ženo v zdravstvu vprašaj kdo zdravniku dodeli delo v javnem zdravstvu?
miro
Znanec bivši direktor v gospodarstvu v skupnosti z zdravnico mi je poslal naslednje mnenje:
1. Dvoživke- zdravniki, ki so zaposleni javnih zavodih lahko dodatno delajo v katerem koli, vendar morajo svoje obveznosti v matičnem javnem zavodu v celoti izpolniti. Delo v privatnem sektorju ne bi bilo dovoljeno pod nobenim pogojem, Tisti, ki bi to želeli delati bi se morali tako zaposliti v privatnem sektorju. To sta dva popolnoma ločena sistema z različnimi pravili od plačne politike naprej. S tem se ognemu stalnemu izsiljevanju, da se bo sistem podrl, če tega dodatnega dela ne bo.
2. Glavarinski količnik- ta je mislim da od leta 1992 in nikakor več ne odraža dejanskega stanja in bi ga bilo treba spremeniti. Trenutnih 1895 GK je daleč pod dejanskimi 2300GK, kot je bilo menda realno stanje leta 2013. Mi smo naredili spremembo od 2100 na 1895 pod velikim pritiskom zdravnikov , in da jim je minister dovolil, da odklanjajo paciente kar je z mojega stališča neetično. Med tistimi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika je verjetno 80% tistih (od 18-65let), ki niti ne potrebujejo, če odštejem, da ga potrebujejo za uveljavljanje bolniškega staleža. Polega tega pa je bilo brez osebnega zdravnika leta 2013 122.000 in sedaj jih je menda 166.000. Povečanje je verjetno posledica sprememba v številu GK. Ta pa je bila predvsem odločitev stroke in politike.
3. Upravljalska struktura v zavodih, bolnišnicah in univerzitetnih klinični centrih, je stara, upravljalsko neizobražena in predvsem neodzivna na pobude mlajših kolegov. Vse od predstojnikov kliničnih oddelkov navzgor je zaprt krog v katerega se težko prebije. Vloga direktorjev, ki so odgovorni pa je zelo majhna. Danes lahko vidite direktorja UKC Ljubljana kako sedi v prvi vrsti med stavkajočimi. To je v privatnem sektorju ni mogoče. Osebno sem prepričan, da so nekater zdravniki v tem sistemu del problema, predvsem iz razloga svojih drugih interesov. Imate predstojnike, ki poleg svoje dela, delajo še v svojih podjetjih z enako dejavnostjo kot njihov oddelek, vršijo reklamo med kolegi za svoje plačjive storitve kar je z moralnega in poslovnega stališča slabo. Te storitve bi lahko vršil oddelek katerega predstojnik je, ampak se je on odločil, da bo to delal v svojem podjetju. Od takega predstojnika ne morete pričakovati, da se bo boril za kliniko.
4. Osebni zdravniki- Ob vsem cirkusu okoli Interventnih ukrepov na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebij (ZIUZDS) nisem nikjer zasledil, da 18. člen teh ukrepov določa 1000 Eurov bruto na mesec, dodatka za tiste, ki se odločijo za specializacijo splošnega zdravnika. Ta ukrep velja za leto 2023, 2024 in do leta 2031. Iz tega izhaja, da je vlada naredila nekaj za povečanje interesa diplomantov MF za to specializacijo.
Ljubljana
vladajoci psihopati na vseh podrocjih pocnejo sebi primerno katastrofo.
Folk pa srka ta kaos v oprane mozgane...
Ker laznivih TV ne gledam sem slucajno.ujel na X tabelo o zdravniski placah.
Ker jih je 800 manj in ostali delajo po cele dneve imajo 29 % vecje place ob 10 % inflaciji.
In te "barabe" stavkajo...
Tako zdaj misli ulicna in neulicna drhal...
Ajde cao vlada z manipulacijami in lazmi zeli folk narediti total nor.
Zato rabijo "ruske" medije...
MEFISTO
Danes so stavkali tudi pacienti.
Njihov šef, ki se spozna na vse kot nekateri komentatorji na tem portalu, je res v dobesednem pomenu te besede pravi pacient
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.