Dr. Matej Avbelj: Štrancarjev zapis ni šel v smeri osebe kot takšne, ampak je šlo za grobo kritiko Golobovega političnega udejstvovanja

Izjave dr. Aleša Štrancarja po oceni zastopnikov predsednika vlade pomenijo »nesorazmeren poseg v čast, dobro ime in osebno integriteto« Roberta Goloba. Tako je navedeno v tožbi Goloba zoper podjetnika in znanstvenika dr. Aleša Štrancarja. Slednji je tožbo že označil za »pravo skrpucalo«. Obenem je zagotovil, da bo ta tožba odmevala po vsem demokratičnem svetu in da bo Golob »po tej farsi lahko šel le še v Venezuelo, Severno Korejo ali v Iran«. »In mogoče na sodišče v Eisenstadt,« je pripisal. V vrstah pravnikov poudarjajo, da mora biti v politiki tolerančni prag višji, tudi sicer pa politično izražanje uživa najvišjo stopnjo ustavnopravne zaščite. Slovensko sodstvo je tako v preteklosti za določenega politika že dopustilo uporabo izraza »fašist«.

Predsednika vlade je vznemirila objava dr. Štrancarja na omrežju X 22. avgusta letos. V njej je Goloba označil za »Antislovenca, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino«. »Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol,« je navedel v zapisu, objavljenem 22. avgusta.

Kot je med drugim navedeno v tožbi, je bil predsednik vlade na družbenem omrežju X izpostavljen »skrajno žaljivim in nedopustnim oznakam«. Štrancar ga je namreč označil za fašista in ga primerjal z Benitom Mussolinijem, to ime pa je v evropskem zgodovinskem in kulturnem spominu neločljivo povezano z nasiljem, zločini proti človeštvu in popolnim zatiranjem demokratičnih vrednot.

Želi 20.001 evro odškodnine

Golob s tožbo od dr. Štrancarja zahteva 20.001 evro odškodnine, češ da predsednik vlade opravlja funkcijo »z najvišjo stopnjo javne izpostavljenosti«, zaradi česar »uživa tudi posebej varovano pravico do osebnega dostojanstva in ugleda«. Pri tem je v obrazložitvi dodano, da zahtevani znesek »ni namenjen le zadoščenju zaradi že nastale škode, temveč ima tudi jasno preventivno funkcijo, tj. preprečiti nadaljnje in podobne protipravne posege«. In še, da je višji znesek nujen »tudi kot sporočilo, da takšna ravnanja v demokratični družbi niso dopustna in imajo resne pravne posledice«.

Iz obrazložitve višine upravičenosti zneska torej izhaja, da gre za resno opozorilo ne zgolj dr. Štrancarju, ampak tudi vsem drugim državljanom, naj dobro razmislijo, preden kaj povedo ali napišejo.

»Grob napad«

Zastopniki dr. Goloba ocenjujejo, da izjave dr. Štrancarja ne pomenijo več kritike političnega delovanja, temveč »grob in osebno obremenjujoč napad, uperjen v samo dostojanstvo tožeče stranke«. Prav tako sta Goloba zmotila poimenovanje Gibanja Svoboda kot »fašistične stranke« in asociacija na nekdanjo Mussolinijevo spremljevalko v njegovem zapisu.

Kot so prepričani zastopniki predsednika vlade, je dr. Štrancar uporabil izraz, ki ne izhaja iz premierjevih ravnanj, temveč »je bil namenjen zgolj razvrednotenju njegove osebne integritete«.

Tožniki med drugim opozarjajo na »stigmatizacijo zasebnega življenja« predsednika vlade in dodajajo, da so bile objave podane javno, na družbenem omrežju z velikim dosegom in trajno dostopnostjo.

Kolizija pravic

Tožniki poudarjajo še, da gre v obravnavanem primeru za »kolizijo« pravice do svobode izražanja in pravice do časti, dobrega imena in osebnega dostojanstva. Pri tem mora sodišče ovrednotiti pomen in cilj vsake izmed teh pravic oziroma presoditi, ali sporna izjava prispeva k razpravi v javnem interesu ali pa se sprevrže v osebno sramotenje.

Dr. Štrancar napoveduje nove dokaze svojih trditev

»No, končno sem jo dočakal,« je v prvem odzivu na tožbo na omrežju X zapisal dr. Štrancar. Kot je dodal, je Golob priložil tudi predlog za mediacijo. »Seveda tega veselja Golobu ne bom naredil.«

Obljubil je zelo zanimivo sojenje in predložitev dokazov, ki bodo njegove izjave potrdili. »Nekateri bodo videni prvič,« je zapisal. Prav tako pa bo predložil in eno po eno naštel »žalitve, ki jih je Golob trosil stotisočem, ki se z njegovo diktaturo ne strinjamo«.

»Ga bomo seveda povprašali, zakaj vse, ki se z njim ne strinjamo, zmerja, degradira in zaničuje. Za začetek, zakaj sebe naslovi z doktorjem, mene pa ne?! Ker me hoče žaliti ali zgolj zato, ker je en velik bumbar?« je pripisal.

»Pravo skrpucalo«

Sicer pa je tožbo označil za »pravo skrpucalo«. Med drugim opominja, da je kot tožeča stranka naveden Robert Golob osebno, takoj na naslednji strani pa, da je tožeča stranka predsednik vlade. »Naloga za medije, kdo bo to farso plačeval, Golob osebno ali davkoplačevalci?!« je zapisal.

Kot je dodal, zagotavlja, da bo ta tožba odmevala po vsem demokratičnem svetu. »Upam, da v Sloveniji izgubim na vseh ravneh. Za največji odmev je potrebna obravnava na sodišču EU,« je poudaril. Sicer pa napoveduje, da bo premier Golob »po tej farsi lahko šel le še v Venezuelo, Severno Korejo ali v Iran«. »In mogoče na sodišče v Eisenstadt,« je še dodal dr. Štrancar.

Za politike višji tolerančni prag

Tu gre za zapis na omrežju X. Ta način komunikacije, ta medij, je poseben, namenjen je kratkim izjavam, tudi impulzivnim izjavam, drugače od tistih, ki so denimo zapisane v revijah ali elektronskih medijih oziroma nastajajo v obliki člankov. »Gre za kratke, impulzivne misli, ki jih javnost kot take tudi sprejema in ocenjuje,« je poudaril Jan Zobec.

Prav tako je pri oceni treba upoštevati, kdo je bil naslovnik zapisa. To je bil po besedah dr. Zobca namreč predsednik vlade, najmočnejši oblastnik, oseba z zelo močnimi javnimi pooblastili in veliko politično močjo. »Take osebe pa ravno zaradi te moči morajo imeti višji tolerančni prag,« je poudaril nekdanji ustavni sodnik.

Osebe na takšnih funkcijah so v demokracijah predmet kritike in ta kritika »gre lahko tudi čez rob«. Kot nam je dejal dr. Zobec, je že mantra Evropskega sodišča za človekove pravice, da so žaljive in moteče kritike še dopustne. Posebej pa so po njegovi oceni dopustne, ko gre za nosilce javnih funkcij s tako veliko politično močjo.

Jan Zobec: Osebe na visokih političnih funkcijah so v demokracijah predmet kritike in ta kritika »gre lahko tudi čez rob«.

Politično izražanje najbolj ustavnopravno varovano

Podobno razmišlja ustavni pravnik dr. Matej Avbelj: »Tu imamo dva predstavnika: predsednika vlade, ki je prvovrstni politik, in imamo gospoda Štrancarja, ki s svojimi izjavami prav tako nastopa v političnem prostoru kot neke vrste glas opozicije proti vladajočemu politiku.«

To je pomembno zato, ker so njune besede okvalificirane kot politični govor oziroma politično izražanje. »Politično izražanje pa je najbolj ustavnopravno varovano, uživa najvišjo stopnjo ustavnopravne zaščite,« je za Domovino poudaril dr. Avbelj.

ESČP že dopustilo »cerebralnega bankrotiranca«

Edina meja bi bil sovražni govor oziroma spodbujanje k nasilju in ksenofobiji, obračunavanju z določenimi manjšinami, za kar pa v tem primeru po besedah ustavnega pravnika ne gre. Prav tako bi bila meja prestopljena, če bi šlo za res grob poseg v integriteto enega od udeležencev. »Pri čemer pa je treba povedati, da morajo politiki pretrpeti mnogo več kot povprečni državljani,« je pojasnil.

V teh gabaritih bo pristojno sodišče po besedah dr. Avblja moralo presojati okoliščine primera. Ob tem je spomnil, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v preteklosti že dopustilo, da so nekega poslanca označili za »cerebralnega bankrotiranca«. Gre za primer iz leta 2005, ko je tednik Mladina s tem izrazom označil tedanjega poslanca SNS Srečka Prijatelja.

Po mnenju Mateja Avblja bo moralo sodišče presoditi, kakšne bi bile sistemske ustavnopravne posledice, če bi se takšno izražanje sankcioniralo.

Slovensko sodstvo dopustilo »fašista«

V drugem primeru je leta 2018 tedanji poslanec Levice Luka Mesec ekonomista in publicista Bernarda Brščiča najprej v državnem zboru in nato še v televizijski oddaji označil prav za fašista. Brščič s tožbo proti poslancu ni uspel.

V konkretnem primeru bo sodišče tako moralo upoštevati »celokupni kontekst«, tudi to, da je celo Robert Golob prejšnjo vlado označeval za fašistično. Presoditi bo moralo, kakšne bi bile sistemske ustavnopravne posledice, če bi se takšno izražanje sankcioniralo. Ne nazadnje tudi Golob dr. Štrancarja ne toži kot posameznik, pač pa s pozicije prvovrstnega politika oziroma predsednika vlade.

Tudi sicer zapis na X, kot ga razume dr. Avbelj, ni šel v smeri osebe kot takšne, ampak je šlo za »hudo kritiko, grobo kritiko Golobovega političnega udejstvovanja«. To pa je bistvo političnega izražanja, je pojasnil.

Vprašanje, ki se tu postavlja, po oceni dr. Avblja ni v tem, ali se z dr. Štrancarjem strinjamo ali ne. Vprašanje je, ali pravo v kontekstu zadeve, v kateri sta vrhunski politik in nekdo, ki se je v politično razpravo vključil, tovrstno izražanje še dopušča. Iz prakse slovenskega ustavnega sodišča in posebej iz ESČP izhaja, da so v političnem izražanju dopustne tudi grobe oznake, ki zoper povprečnega državljana pravno ne bi bile dopustne, še dodaja dr. Avbelj.

Matej Avbelj: Iz prakse slovenskega ustavnega sodišča in posebej iz ESČP izhaja, da so v političnem izražanju dopustne tudi grobe oznake, ki zoper povprečnega državljana pravno ne bi bile dopustne.

Dokazovanje primerjav

Ko gre za konkreten primer, je primerjava s prvim fašistom Benitom Mussolinijem po besedah dr. Zobca »zelo neposredna, zelo trda, zaradi česar gotovo visi na robu«. Vendar pa ocenjuje, da je takšna primerjava mogoča. Tako evropsko kot ustavno sodišče sta namreč v številnih judikatih že razsojala, da ni sporna, kadar je v ravnanjih kritiziranega zaznati elemente, ki vodijo v tak zaključek oziroma takšno oceno.

Tu ocena sicer ne more biti predmet dokazovanja. Mnenje dr. Štrancarja, ki je Goloba primerjal z Mussolinijem, pa mora po besedah dr. Zobca imeti zadostno dejansko podlago oziroma dejstva o ravnanjih predsednika vlade v politiki, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je primerjava upravičena.

In ta primerjava je glede na številne Golobove nastope, ki so pogosto »avtoritarni in populistični«, po besedah dr. Zobca možna. Spomnil je na Golobov prihod na kongres stranke Svoboda, ki ga je pospremila italijanska pesem Bella Ciao. Gre za pesem nekega totalitarizma in tu so vzporednice mogoče, je dodal.

Golob o prejšnji vladi kot fašizmu

Tudi predsednik vlade je v preteklosti »z lahkoto« operiral s pridevniki in oznakami, povezanimi s fašizmom, ko je ocenjeval prejšnjo vlado. Po tem pa bi lahko sklepali, da je uporabljanje takšnih oznak primerno in dovoljeno. »Če se njemu potem vrne ista oznaka, tega ne sme jemati tako osebno in mu ne more povzročati ne vem kakšnih bolečin, kot on zatrjuje,« je spomnil dr. Zobec.

Ko vse to sešteje, nekdanji ustavni sodnik meni, da bi bila lahko Golobova tožba zavrnjena, vendar o tem ni popolnoma prepričan. Kot napoveduje, bo stvar skoraj zagotovo končala pred ustavnim sodiščem. »Kakšna je sestava ustavnega sodišča, pa vemo. In kakšna bo, tudi vemo,« pravi dr. Zobec. Obstoječi slovenski oblasti je sicer po njegovih besedah naklonjena tudi slovenska sodnica na ESČP Vasilka Sancin, ki ima prav tako vpliv na odločitev.

»Eno je pravo. Eno je dosedanja sodna praksa, judikatura. Drugo pa so upogljivost in sestave ustavnega in evropskega sodišča. Tu pa so stvari lahko precej nepredvidljive,« je za Domovino še povedal nekdanji ustavni sodnik.

Jan Zobec: »Eno je pravo. Eno je dosedanja sodna praksa, judikatura. Drugo pa so upogljivost in sestave ustavnega in evropskega sodišča. Tu pa so stvari lahko precej nepredvidljive.«

(D225: 28-30)