Dr. Lahovnik: Imamo sistem, ki nagrajuje tiste, ki ne delajo in kaznuje tiste, ki so bili celo življenje aktivni

Višji davki pomenijo slabo voljo za državljane. A če za to dobimo boljše storitve je žalost manj globoka. Žal tega pri nas še ni na vidiku na nobenem področju, celo nasprotno.

Zdrava kmečka logika pravi: Več davkov ko plačujemo, boljše bodo storitve, ki jih bomo za ta denar dobili. Pa je res tako?  Tega vprašanja se je v komentarju za Slovenske novice lotil nekdanji minister za gospodarstvo, ekonomist in profesor dr. Matej Lahovnik.

Znesek, ki ga je finančna uprava v državno blagajno z davki pospravila lani znaša 22,5 milijarde evrov. To je kar 7 % več kot v letu 2022 in kar 17,2 % več kot leta 2021. To pomeni, da smo lani plačali za 3,3 milijarde evrov več davkov kot pred tremi leti. Lahovnik je situacijo pokomentiral in opisal tako: »Temeljne funkcije države so varnost, zagotavljanje ustreznega zdravstvenega in socialnega sistema ter osnovne infrastrukture za življenje. Za varnost težko rečemo, da je boljša, saj nam navsezadnje prek južne meje dnevno v državo vstopa za nekaj avtobusov nezakonitih migrantov. Policija je z zadnjim obvestilom javnosti, kako ustrezno ravnati ob spolnem napadu, povedala veliko«.

Nagrajevanje tistih, ki ne delajo 

»Za zdravstveni sistem postaja vse bolj očitno, da deluje dobro, dokler resno ne zboliš. Ministrstvo za zdravje je namesto konkretnih ukrepov, s katerimi bi znižalo čakalne dobe, povišalo dopustno čakalno dobo za napotitve pod zelo hitro iz 14 na 30 dni. V celjski bolnišnici so odpoved dali še trije radiologi. To sta samo dva primera iz zadnjih dni, ki kažeta, da gredo stvari na slabše oziroma da javni zdravstveni sistem kljub več pobranemu denarju ne deluje boljše.«

Ob tem zgotavlja, da je sistem narejen na način, da nagrajuje tiste, ki ne delajo in kaznuje tiste, ki so celo življenje aktivno delali. Več kot polovica upokojencev namreč prejema pokojnino, ki je nižja o praga revščine. »Najnižja pokojnina za polno delovno dobo znaša 748 evrov. Denarna socialna pomoč osebe, ki je družbeno aktivna, pa lahko znaša do 732 evrov, kar je le 16 evrov manj. Ni čudno, da se marsikateri upokojenec sprašuje, zakaj je vse življenje delal in plačeval prispevke.

Marsikdo bi sicer cinično pripomnil, da smo bogata država, ker bomo glede na število potnikov gradili pregrešno drage železniške postaje, tisto na Jesenicah na primer za vsaj 170 milijonov evrov. Pravo vprašanje pa je, zakaj za več davkov ne dobimo boljših storitev oziroma kam in komu gre naš denar,« še ugotavlja.