Dr. Kozma Ahačič o slovenščini: Glede na druge jezike smo v razmeroma dobri kondiciji

Vsi svetovni jeziki, manjši in večji, se v sodobnem globaliziranem svetu spopadajo s podobnimi težavami, denimo z nespornim primatom angleškega jezika. A slovenščina se z njimi spopada uspešno, kar je zasluga številnih ljudi s strokovnega, znanstvenega, medijskega in šolskega področja. »Glede na druge jezike smo v razmeroma dobri kondiciji, ampak če ne bomo redno telovadili, nam ne bo dobro,« je na slovesnosti ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dejal njegov predstojnik dr. Kozma Ahačič.

Kot na spletni strani poroča RTVS, je inštitut v preteklih osmih desetletjih uporabnike slovenščine opremil s pripomočki za dobro rabo slovenščine tako v vsakdanjem kot tudi v medijskem, strokovnem in znanstvenem življenju ter v šolah. Omogočil je, da je slovenščina danes med »najbolje opremljenimi jeziki na svetu«.

Posameznikom je svetoval, da za ohranitev in razvoj slovenskega jezika ob uporabi mobilnega telefona, gledanju televizije ali nastavitvah podnapisov in računalniških operacijskih sistemov dosledno uporabljajo slovenski jezik.

Inštitut je sicer ob jubileju izdal knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov, ki poleg dela inštituta predstavlja tudi besede, ki so zaznamovale zadnjih šest let. Prav danes se je začela tudi dvomesečna javna razprava o zadnjih poglavjih najnovejšega slovenskega pravopisa. Prav tako je v nastajanju nova slovenska slovnica, ki bo zajela napredek 21. stoletja. O vsem tem in še marsičem se bomo na Domovini v prihodnjih dneh pogovarjali s predstojnikom inštituta dr. Ahačičem.

Slovesnosti se je udeležil tudi premier Robert Golob, ki je v nagovoru zagotovil, da je kombinacija predanega dela sodelavcev inštituta in razumevanja tega na vladi dober temelj, da bo slovenščina še naprej »ostala naše bistvo in intima in hkrati tudi naša prihodnost«.

Inštitut, ustanovljen leta 1945, od leta 1981 deluje v sklopu ZRC SAZU, poimenovan pa je po jezikoslovcu in njegovem prvem predstojniku Franu Ramovšu. Danes obsega šest oddelkov, jezikovnotehnološki razvojni center, fonolaboratorij in knjižnico.