Trboveljski Dewesoft, ki se ukvarja z razvojem in trženjem specifične programske in strojne opreme za meritve, je eden najlepših primerov uspešnih podjetniških zgodb pri nas. Podjetje sta l. 2000 ustanovila dr. Jure Knez in Andrej Orožen ter z jasno vizijo, pametnim upravljanjem in vztrajnostjo zgradila priznano znamko, ki ima podružnice v 15 državah.
Po vrednosti ustvarjenega premoženja časnik Finance dr. Jureta Kneza postavlja na 50. mesto najbogatejših Slovencev.
V intervjuju z dr. Knezom preberite, na kakšen odnos je Dewesoft naletel pri lokalni skupnosti in na kakšnega pri državi, zanimivo analizo podjetniškega okolja v Sloveniji, splošnega družbenega vzdušja in pravne varnosti ter komentar zadnjih predlogov sprememb iz koalicijske pogodbe.
Podjetje Dewesoft ste s soustanoviteljem v zadnjih 18 letih razvili v eno glavnih slovenskih gazel, ki danes doma in po svetu šteje čez 150 zaposlenih. Bi lahko vašo zgodbo o uspehu strnili v nekaj besed ali vsaj stavkov?
Dewesoft se prvenstveno ukvarja z razvojem in trženjem programske opreme za tehnične meritve, ki je v času našega nastanka predstavljala določeno tržno nišo. Leta 2010 smo začeli tržiti tudi lastne merilne inštrumente in s tem strankam ponudili celovite rešitve. Ob približno istem času smo začeli intenzivno graditi lastno prodajno mrežo, ki danes obsega 15 podružnic po celem svetu.
Od stvari, ki so po mojem mnenju ključne za uspeh podjetja in podjetnika, bi izpostavil dve: predanost poslu oz. cilju ter vztrajnost. V nobenem poslu namreč ni samo uspehov; tudi neuspehi in padci so sestavni del podjetniške poti. Tega se v Sloveniji pogosto še vedno premalo zavedamo. Skratka, predvsem je potrebno vztrajati na svoji začrtani poti.
Koliko vam je pri tej zgodbi pomagala država ali lokalna skupnost? Kaj bi glede (ne)pomoči države oz. skupnosti svetovali podjetnikom, ki bi radi šli po vaših stopinjah?
Ob našem začetku l. 2000 je bila podjetniška infrastruktura v Sloveniji še zelo v povojih. Danes je stanje, še posebej na področju spodbud in podpornega okolja za zagonska podjetja bistveno boljše, a še vedno daleč od razvitejših držav. Je pa na splošno danes v svetu okolje za razvoj podjetij verjetno ugodnejše kot kdajkoli prej.
Kar se tiče lokalne infrastrukture oz. skupnosti, lahko rečem, da so nam bile domače zasavske doline od nekdaj naklonjene. Z lokalnimi skupnostmi delamo z roko v roki, da tudi del našega uspeha vrnemo okolju in ljudem, ki tu živijo.
Kar se tiče države, pa bi v teoriji morala nuditi predvsem zdravo in stabilno podjetniško okolje, kaj dosti več pa nek moder podjetnik tudi ne bi smel pričakovati. Žal za Slovenijo to težko trdimo. Sploh v zadnjem času smo namreč naredili veliko korakov nazaj, v nekakšno podjetniško »kameno dobo«, še posebej z negativno nastrojenim javnim diskurzom.
Država bi v teoriji morala nuditi predvsem zdravo in stabilno podjetniško okolje, kaj dosti več pa nek moder podjetnik tudi ne bi smel pričakovati. Žal za Slovenijo to težko trdimo.
Večino vaših visoko specializiranih izdelkov in storitev prodate na tujih trgih. Izvozna podjetja, kot je vaše od nekdaj veljajo za motorje slovenskega gospodarstva. Menite, da je odnos Slovenije do podobnih podjetij ustrezen?
Seveda zelo težko poslušamo izjave, kot je bila denimo nedavna o izvozu kot škodljivem za državo. Pogosto se nam zdi, da ljudje, ki odločajo, ne razumejo nekaterih osnovnih zakonitosti in nimajo pregleda nad slovenskim gospodarstvom.
Je pa seveda vprašanje, ali gre pri tem negativnem odnosu bolj za vprašanje posameznikov ali države in družbe kot celote. Predvsem bi si želeli, da se uradna politika do tega jasno opredeli oz. zavzame jasno strategijo.
Kako sicer na splošno ocenjujete podjetniško okolje v Sloveniji? Kako bi ga ocenili na lestvici od 1 do 10? Na kaj bi posebej opozorili?
Če bi me vprašali kakšno leto nazaj, bi ga ocenil nekako s 6, danes pa s 3.
Trenutno me najbolj moti splošna vloga in podoba podjetnika v družbi. V našem podjetju se namreč z vsemi aktivnostmi zelo trudimo graditi in peljati filozofijo odgovornega podjetništva ter takšno podobo podjetništva v družbi.
Pozitiven imidž podjetnika je namreč za normalno funkcioniranje družbe in države nujno potreben, a je danes v Sloveniji pod velikim vprašajem. Mladim nadobudnim podjetnikom je tako zelo težko razumno razložiti, do katere mere naj bi bili v družbi dobrodošli in od kod naprej postanejo nezaželeni kapitalisti. Ta meja bi morala biti jasno in razumno določena, česar pa do sedaj s strani slovenske politike nismo doživeli.
Takšen negativen odnos s strani odločevalcev nas tako zelo prizadene – kaj naj bi človek sploh občutil drugega, ko nek vidni politik denimo izjavi, da bi bilo vse, kar si gradil 20 let, potrebno nacionalizirati, tebe pa izgnati iz države?
Glede na izvozno naravnanost gotovo dobro poznate marsikatero tuje podjetniško okolje. Kako bi jih – še posebej v sosednjih državah – primerjali s slovenskim?
Zanimiva je že primerjava s Hrvaško, kjer so npr. mnogi davki precej nižji in kamor bomo primorani pogledovati tudi v našem podjetju, če bodo uresničene napovedi iz koalicijske pogodbe. Seveda pa je vsaka država zgodba zase in težko primerjamo podjetniška okolja v celoti oz. imamo za to verjetno premalo časa.
Morda je lažje primerjati pravno varnost – tu Slovenija slovi po relativno slabi. Veliko pove denimo že to, da si nihče od tujcev ne želi podpisati pogodbe, ki bi bila pod slovensko sodno jurisdikcijo. Naš pravni sistem je namreč počasen in netransparenten ter zelo težko primerljiv denimo z nemškim ali ameriškim.
Za Slovenijo bi bilo izredno pomembno, da bi se vzpostavila prava plačilna disciplina in seveda ničelna toleranca do korupcije, vključno z doslednim sankcioniranjem kršitev. Tu žal kljub nekaterim napredkom v zadnjih letih namreč družba in država še vedno pogosto dajeta slabe zglede. Zelo zanimivo je primerjati tudi navade oz. celoten odnos do korupcije – mnoge naše tuje stranke imajo denimo hude zadržke kot darilo vzeti pisarniški material ali pa pustiti, da bi jim plačali pijačo.
Na žalost pa lahko zadnja leta ugotavljamo, da Slovenijo prehitevajo tudi države, ki so imele l. 1991 podoben izhodiščni položaj, npr. Češka, Slovaška, Madžarska, v zadnjem času celo Hrvaška.
Dejstvo je, da je Slovenija na splošno draga država. To se denimo odraža tudi v tem, da določenih izdelkov v Sloveniji ne moremo več konkurenčno proizvajati.
Kako ocenjujete ali komentirate davčno politiko Slovenije, še posebej na področju obdavčitve plač in obdavčitve dobičkov, tako podjetij kot kapitalskih?
Dejstvo je, da je Slovenija na splošno draga država. To se denimo odraža tudi v tem, da določenih izdelkov v Sloveniji ne moremo več konkurenčno proizvajati.
V našem podjetju imamo v tem smislu sicer srečo, da proizvajamo produkte z visoko dodano vrednostjo, s čimer nam nato še nekako uspeva kompenzirati visoke stroške, čeprav izredno težko plačujemo vrhunske inženirje. Pri takšnih kadrih je obdavčitev plač resnično izjemno visoka in bi si srčno želeli pogojev, ob katerih nam takšni ljudje ne bi bežali v tujino.
Je pa treba pri davkih vseeno biti natančen in se posvetiti vsakemu posebej. Kar se tiče davka na dobiček podjetij, sam menim, da je trenutna stopnja nekako ustrezna; pozitivno je tudi to, da je obdavčitev različna glede na to, ali dobiček ostane v podjetju ali se izplača lastnikom.
Avgusta smo dobili novo, manjšinsko vlado 5 levih strank, ki je sklenila sporazum o sodelovanju z Levico. Med drugim je bilo v koalicijsko pogodbo zapisanih tudi kar nekaj določil, ki bi (še) povečala dajatve podjetij in zaposlenih. Kako komentirate te predloge, na čelu z najbolj odmevnim o vštetju kapitalskih dobičkov v dohodninsko osnovo?
Zadnji predlog iz koalicijske pogodbe o vključitvi kapitalskih dobičkov v dohodnino je popolnoma nelogičen in nesprejemljiv; to je povsem druga zgodba. To je namreč konec koncev tisto, za kar podjetje živi in kjer mora biti konkurenčno podjetjem iz soseščine in drugod.
Kot ste omenili, je v koalicijski pogodbi še kar nekaj točk, ki v resnici nikakor ne pijejo vode. Ob uresničitvi teh bo pogosto najbolj na udaru srednji sloj – najboljši primer so denimo predlagane spremembe obdavčitve nepremičnin.
Slovenci odpustijo vse neumnosti, samo uspeha ne! Bob leta podjetnika Buskarola.
kolikokrat se spomnim na to izjavo. vedno, ko kdo uspe, ga je treba onemogočiti.in ravno zato je socializem tako dobro deloval, ker so slovenci tako škodoželjni.
ZELO DOBER INTERVJU.
Čestitke Juretu Knezu. Pri takih podjetnikih, bi bilo dobro, da bi vlada iskala NASVETE. Pogubno pa je, da je “nadminister predstavnik ZL” – Mesec.
Mislim, da je Luka M., poleg drugih neumnosti izjavil, da so škodljivi izvozniki. Iz teh besed vsak pameten spozna, kako malo se ta BOGATI Luka spozna na gospodarstvo. Živi pa kot kraljevič in se vozi v dragih avtomobilih – v parlamentu pa se lažno predstavlja v cenenih majicah. In taki paraziti so sposobni izgnati iz naše države sposobne podjetnike.
Prav dobri podjetniki in gospodarstveniki najbolj skrbijo za državo. Kajti s svojimi davki polnijo državno blagajno in delavcem dajejo plačo. Če pa jih bo država preveč OBREMENILA, jim bo “zlomila hrbet” in jih tako onemogočila. Kdo bo potem polnil državne jasli, pa se ne vprašajo. Taki kot Kordeš in Mesec prav gotovo ne – kajti oni le jedo iz njih.
po mojem Mesec ne zna niti dobro izračunati tega, od kod pride njegova plača.
Dr. Jure Knez, Dewesoft: Slovenska družba pri odnosu do podjetnikov stopa v kameno dobo
Se strinjam. Sicer pa jaz to opisujem z drugimi besedami: “Preveč je parazitov pa telo umira.”
Ti ne bodo naredili druge Kitajske, ampak drugo Severno Korejo.
Micka Mandarina
Če se izboljšuje položaj najšibkejših članov družbe(samo za nekaj deset eurov), podjetniki zaženejo vik in krik!!!!! Sram jih je lahko! Pri naših podjetnikih še vedno prevladuje mišljenje:” Delavcu za čim več dela, čim manj plačati!” Čast redkim izjemam!!!!!
SI PA TUPA S TO SEVERNO KOREJO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!1
Na žalost se vračamo v kameno dobo že več desetletij. Navadili smo se že, da ne moremo biti normalna družba, ker nas razjeda besnilo ideologije najslabše vrste, ki je za mnoge – premnoge -še vedno glavno, nedotakljivo vodilo.
Namesto da bi ta oklep, ki nam ne pusti dihati že sedem desetletij, že davno zavrgli, iščemo razloge, zakaj je tako, kot je, vseeno še najboljše za nas. Sprejemamo tezo, ki nam jo vsiljujejo, da smo čisto drugačni, nekaj posebnega, in da tako, kot dela večina razvitega sveta, mi ne moremo. Naša pot nas nezmotljivo vodi nazaj in navzdol, zato pametni podjetniki in mladi ambiciozni ljudje bežijo iz te “javne” – norišnice…
Prav imajo, saj jih tukaj nihče ne potrebuje.
slehernik
Drek mešajo desničarji, ki nikakor ne znajo dojeti, da so bili poraženci in ne zmagovalci v vojni!!! Ko bodo stvari postavljene na svoje mesto, bo dosti lažje!!!!! A desni imajo raje politiko kaosa in mešanja dreka!!!!
Dokler bodo strahovito neizobraženi, nekultivirani, samovšečni, naduti in ideološko skrajno enostransko indoktrinirani najvplivnejši sindikalni prvaki, prvaki levih strank in številni brezdušni državni uradniki, “zdresirani” v udobnih časih enoumja, preganjali inovativne podjetnike, njihove poslovne uspehe v mednarodni konkurenci pa takoj sovražno bremenili z očitki o kapitalističnem izkoriščanju “delavskega razreda” ter dodatno zajedalsko obremenjevali z davki, taksami in drugimi oblikami parazitiranja na tujih inovacijah ter delovnih dosežkih, bodo najbolj prodorni, najkvalitetnejši in najinovativnejši inovatorji, podjetniki, raziskovalci ter potencialni najperspektivnejši delodajalci “bežali” v države z ugodnejšim okoljem za njihov osebni, profesionalni in socialni razvoj.
Več kot deset tisoč mladih, izobraženih, inovativnih ter v Sloveniji očitno “odvečnih” državljanov RS poišče vsako leto ugodnejše pogoje za delo, strokovno napredovanje in socialno dostojanstvo na tujem. Žal to porazno razvojno dejstvo ne skrbi in vznemirja ne “manjšinske” vlade Marjana Šarca, ne samozadostne vladajoče koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa s konstitutivno podporo skrajnežev Levice, ne ostalih parlamentarnih političnih strank, ne najvplivnejših nevladnih organizacij in ne osrednjih množičnih medijev.
Vsi najodgovornejši odločevalci in vsi ključni sooblikovalci javnega mnenja načrtno in dosledno ignorirajo ter naravnost prezirajo porazno demografsko in razvojno dejstvo, da iz Slovenije vztrajno in kontinuirano množično beži potencialno najvitalnejši, najproduktivnejši in najperspektivnejši del prebivalstva, ki ga nikakor ne bodo mogli ustrezno nadomestiti neizobraženi ter civilizacijsko, kulturno in religiozno neprilagodljivi nezakoniti pribežniki iz socialno in kulturno najnižjih slojev prebivalstva daljne Azije in Afrike, katerim na široko odpirajo vrata najvplivnejše nevladne organizacije, levičarske stranke ter s katerimi se tako perverzno bogatijo mafijsko organizirane mednarodne tihotapske združbe za permanentno trgovanje z “belim blagom”.
Težka je. Zelo težka.
V Kučangolobičroterjevi Udbokučanistični blaznici Rdeča Vukojebina Balkan Slovenistan.
1 dan DOVOLJENIH SANJ – Izpad srpske JNA – Milana Kučana-Plavega KOS Udbaša + 27 x 365 dni kriminalnho boljševiške natezalnice in cankarjansko norega slovenistanskega folka je več kot dovolj za novo slovensko demokratično vstajo !
Očitno je, da je treba odpreti povsem nov tip kaznilnice, aresta za barbarsko poblaznele ultrakriminal Levuharje z prvopodpisanim Milanom Kučanom na prvem mestu!
Zdaj je pa že več kot dost mamo!
France Korošec
Zapri se v kaznilnico svojega uma! Bolano!
Razni Igorji in podobni pač ne zmorejo sprejeti dejstva, da denar za priviligirane plače raznih kvazi poslancev in žal trenutno vladajočih, ne raste na drevesih, ampak si ga je treba pridelati s pridnimi rokami ali z brihtno glavo. Iz tega sledi, da napadajo prav tiste, ki so odlični in neobhodno nujni v svojem delovanju, da mogoče še uspemo pravočasno rešiti našo potapljajočo domovino Slovenijo.
Veliko pametneje bi bilo, da bi svojih neumnosti ne obešali na veliki zvon in na tak način sramotili Slovenije v tujini. Tega je že tako več kot preveč.