Dr. Aleš Štrancar: ljudje postajajo sužnji prefinjenih politik, ki prihajajo iz velefinančnih centrov s sedeži v davčnih oazah (2. del)

Direktor vrhunskega visokotehnološkega podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar je v drugem delu intervjuja med drugim spregovoril o odnosu slovenske politike do podjetništva, aktualni politični situaciji v Sloveniji, njegovem pogledu na medije, medijsko kampanjo proti Zavodu Iskreni in o tem, kako v Sloveniji uspeti.

Veljate za pionirje, na svojem področju ste v svetovnem vrhu – kje vi izpopolnjujete svoje znanje?

Vsakodnevno ob stikih s kupci, spremljanju strokovne literature, zapisov v poslovnem svetu na našem področju. V podjetju imamo 'chief scientific officerja' (direktor razvoja), ki je še 10 let starejši, še desetkrat bolj izkušen kot jaz, ki smo ga »uvozili« iz ZDA. Predvsem pa se izpopolnjujem pri delu z našimi zaposlenimi, ki vsak dan kaj novega odkrijejo. Tako da se praktično vsak dan izpopolnjujem nekje 10-12 ur na dan.

Od slabih izkušenj z državo, ki so skoraj potopile vaše podjetje, ne delate več projektov z državo. Kako ob tem gledate na odnos slovenske politike do podjetništva? Kako se ta razlikuje ob spreminjanju vlad?

Mislim, da kakšnih bistvenih razlik glede podjetništva v zadnjih 20 letih ni. Vsako leto je slabše, predvsem kar se tiče vseh birokratskih ovir in papirjev, ki jih je potrebno izpolnjevati. Še huje kot podjetnike pa država uničuje kmete. Podjetniki imamo vsaj možnost, da v glavnem izvažamo, vsaj nekateri. Tisti, ki v glavnem izvažamo, tukaj, razen tistih običajnih stvari, niti nimamo toliko problemov.

Na dolgi rok se vse stvari, ki ne temeljijo na sposobnosti in poštenem delu, sesujejo.

Odnos do podjetnikov in kmetov se s spremembo vlad bistveno ne spreminja, vsakič gre na slabše. Mislim, da je politika zgolj pesek v oči vsem nam. Da se tam nekaj dogaja, da bolj, kot se stvari spreminjajo na slabo, bolj se politiki med sabo na zunaj kregajo in so si nasprotni. V zakulisju pa delijo plen. In vsi mi tukaj se potem pustimo na limanice ideologijam in kaj pa vem čemu … za ali proti. Dejansko pa se zadaj tisti, ki vodijo celotno igro, veselo smejejo in dalje delajo tako, kot so delali zadnjih 25, 30 let, pravzaprav na 50 let podlage, s tem, da si vsako leto še bolj prisvajajo stvari, ki jim ne pripadajo.

Ko ste se tega že dotaknili … Premier Janša govori o globoki državi, na drugi strani levi politiki in mediji pravijo, da ta ne obstaja. Kakšne pa so vaše izkušnje, kaj bi bila to »globoka država«, kako deluje, ste kdaj ob njo trčili sami?

Gotovo je tukaj ostanek aparata iz bivšega sistema, ki sloni na politično-gospodarskih povezavah. Je izjemno močan. Najbolj se čuti pri paradržavnih podjetjih, obvladuje tudi večino medijev in svoje kontrole ne bo kar tako izpustil iz rok. Edino zdravilo za to je čim več podjetij, ki bodo v glavnem izvažala, torej bodo neodvisna od nezdrave notranje gospodarske in politične konkurence, predvsem pa od birokratskega aparata, ki ne funkcionira, ker so stvari tako zapletene, da se zakoni med seboj tepejo in se s tem omogoča tudi elitizem določenih pravnih oz. odvetniških skupin, da lahko ribarijo v kalnem.

Kdor bo v podjetju delal po levičarski etiki in morali, bo prej ali slej v bankrotu.

Mislim, da bo enostavno treba počakati še 10-20 let, da se to sesuje. Na dolgi rok se vse stvari, ki ne temeljijo na sposobnosti in poštenem delu, sesujejo. Seveda bo pa slovenski narod, tako kot je že do sedaj plačeval ceno, to plačeval tudi v prihodnosti. Mogoče se bo potem slovenski narod zavedel, da si je sam vsega tega kriv, ker se pusti deliti, farbati, predvsem pa zato, ker sam ne razmisli, kaj je pomembno, kaj prinaša dolgoročno stabilnost, ampak skuša ta sistem tudi sam izkoristiti.

Potrebujemo tudi močno desno-sredinsko stranko. Pri nas so vse stranke levičarske, vključno z NSi in SDS. Ukvarjajo se z delitvijo denarja, ki ga Bruselj veselo tiska. Imamo pa tudi nekaj skrajno fašisto-komunističnih strank, ki razen prodajanja skrajno bolne ideologije ne znajo prav nič drugega.

Veliko ljudem še vedno več pomeni, da dobijo košček z mize, kot to, da bi pri mizi sedeli. A mislim, da je to stvar dozorevanja ljudi in bo mlada generacija ob boljši povezavi s svetom dojela, da se ideološke teme z gospodarskimi ne mešajo. Ideološke teme so stvari ideologij, etike, morale, gospodarstvo pa temelji na svojih principih, kjer sta zopet potrebni etika in morala. Ne more podjetnik delati po »levičarski« morali in pričakovati, da bo imel »desničarske rezultate«. To ne gre. Kdor bo v podjetju delal po levičarski etiki in morali, bo prej ali slej v bankrotu.

Kako gledate na zadnje politične igre s poskusi zamenjave oblasti in na politično situacijo v Sloveniji na splošno?

Vsaka vlada mora imeti pravico, da nekaj naredi in se potem to graja, ne pa da se jo napade z vsemi topovi še preden začne vladati. V enem normalnem svetu ima vsaka vlada prvič, nekaj časa mir, 100 dni, kar je bilo tudi v Sloveniji nekako nepisano pravilo, in drugič, vlado se odstavlja zaradi dela, ne pa zaradi ideoloških preferenc. Za mene so vsi, ki hočejo to vlado na vsak način sesuti, kriminalci, trop sestradanih volkov. Politiki in novinarji, ki imajo vsaj minimalno osebno integriteto, tega ne bi počenjali.

Medijska kampanja proti Zavodu Iskreni je za zavod odlična promocija in verjamem, da jo bo zavod odlično vnovčil ter naslednjič za svoje kakovostno delovanje od države še bistveno več iztržil.

Kot neodvisen podjetnik ste tako številnim trn v peti, ker vas ne obvladajo, pa tudi, ker podpirate projekte, ki niso v skladu z mainstream mislijo sodobnega časa, kot je podpora delu za družine, pro-life delovanju – čutite kakšne pritiske?

Vsa ta negodovanja in nasprotovanja so mi v čast. V življenju so vedno tudi pritiski. Temu primerno se bomo morali vsakič odločiti – ali bomo delali po svojih etičnih in moralnih normah ali bomo podlegli pritiskom in s tem postali sužnji. Podleganje pritiskom nekoga, ki ti z nečem grozi, npr. da ti bo odvzel posel, neupravičeno zahteval denar nazaj od projekta, … pristanek na tako igro je za mene že sam po sebi korupcija. Temu primerno jaz na vse te pritiske gledam kot na poskuse, da me spravijo v korupcijski posel.

Na korupcijo pa ne pristajam, ker je v vsej tisočletni zgodovini gospodarstva znano, da korupcijski sistemi nikoli ne preživijo, ampak se prej ali slej sesujejo sami vase. In večina ljudi se sploh ne zaveda, da postajajo sužnji zelo prefinjenih politik, ki prihajajo s strani velefinančnih centrov s sedeži v davčnih oazah. Facebook in podobne »plaforme«, razni »resničnostni šovi«, »influencerji«, televizija ... so s poneumljanjem ljudi glavna orodja za doseganje tega cilja. Resnična svoboda temelji na zdravi kmečki pameti, pika.

Kako gledate na medijsko kampanjo proti Zavodu Iskreni?

Medijska kampanja proti Zavodu Iskreni je za zavod odlična promocija in verjamem, da jo bo zavod odlično vnovčil ter naslednjič za svoje kakovostno delovanje od države še bistveno več iztržil.

Kakšno vlogo ima pri vašem delu vera?

Moje glavno vodilo je moje osebno razumevanje dobrega in zla. Sem kristjan in verjamem v dobro ter tudi na podlagi moje osebne izkušnje trdim, da dobro vedno zmaga. Je pa to povezano dostikrat z zelo veliko trpljenja, ki lahko traja tudi desetletja. Na koncu pa ugotoviš, da je bilo to trpljenje najboljša življenjska naložba.

Ne bom pa pristal na tako imenovane verske nauke, ki so si jih izmislili neki lokalni pomembneži in jih skušajo uveljavljati. Bom rekel: »Po njih dejanjih jih boste spoznali«. Sveto pismo je precej jasno, tam so stvari, ki o vseh stvareh povedo več kot dovolj in mislim, da je to tisto, kar je, kar se mene tiče, najbolj pomembno. Temu poskušam slediti po svojem osebnem razumevanju.

Veljate za domoljuba. Kaj so po vaši oceni tri največje spremembe, ki jih potrebuje Slovenija?

Najprej to, da znamo ceniti svoj narod in svoj rod, da se zavemo svojega doma. Če domovino izgubiš, je ne boš nikoli več dobil. Če hočeš svojo domovino obdržati, moraš zanjo tudi nekaj narediti. Torej ne samo od domovine nekaj pričakovati, ampak predvsem za domovino nekaj narediti. Tudi na splošno v družbi; vsak od nas mora družbi najprej nekaj dati, šele potem pričakovati, da bo nekaj dobil, na vseh nivojih.

Sicer sem pa zaveden Slovenec, še bolj zaveden Primorec in upam, da bo slovenski človek spoznal, da je eden najbolj inteligentnih in delovnih na svetu in da ima bistvene prednosti pred marsikaterim drugim narodom – pa ne da karkoli slabega mislim o drugih narodih. In da se enkrat zave vseh svojih sposobnosti in jih začne uporabljati v pozitivni smeri, za ustvarjalnost in pomoč drugemu.

Precej stika imate z njimi – kakšne so vaše izkušnje z različnimi slovenskimi mediji?

Pred 30 leti je bil The New York Times neodvisen, danes mislim, da ni več, ampak za njim stojijo velefinančne multinacionalke, katerih cilj je denar in proti katerim je Bill Gates revež. Te prodirajo tudi k nam, že od leta 1941.

V Sloveniji je predhodna oblast, ki ima še vedno v rokah večino gospodarstva in paragospodarstva, v prednosti. Preko njih prihaja denar, ki ga ti velecentri zahtevajo, in temu primerno so tudi mediji pokorjeni oz. pod vplivom politike in dejanj teh centrov. V zgodovini sta z roko v roki s temi velefinančnimi centri vedno šli ekstremna levica in ekstremna desnica, kar je bil način, kako so ti centri poskušali odtujiti sredstva in premoženje delovnim in sposobnim ljudem. Velekapitalski centri v raznih zgodovinskih trenutkih pripeljejo na oblast tudi nekatere dobesedno bolne ljudi. Od Lenina, Stalina do Hitlerja.

Znano je, kdo je pripeljal Lenina iz Švice v Rusijo in financiral revolucijo. Tukaj je večni boj dobrega in zlega in danes ni nič drugače. Naj se vsak medij vpraša, komu služi – služi velekapitalu in laži ali ljudem, ki se trudijo in skušajo biti učinkoviti, delovni, pošteni. Mislim, da je slika zelo jasna.

Imate pet otrok in delate od zgodnjega jutra do poznega večera – kako usklajujete delo in družino?

Imam odlično ženo.

Vsak od nas mora družbi najprej nekaj dati, šele potem pričakovati, da bo nekaj dobil, na vseh nivojih.

Ste dokaz, da se v Sloveniji da uspeti, o sodobnem času govorite o času velikih priložnosti, a kljub temu iz Slovenije letno odhaja na tisoče mladih. Kako bi po vaši oceni ti mladi lahko svoj potencial izkoristili v Sloveniji?

Edino tako, da se odločijo, da bodo ostali v Sloveniji in skušali tukaj nekaj narediti. Pred 30 leti sem imel cilj, da bom dokazal, da se tudi v Sloveniji da uspeti. Trajalo je 30 let, a dokazal sem. Upam, da bo to spodbudilo vsaj nekaj mladih, da bodo raje ostali tukaj. Tukaj nima nobena država nič. Lahko je neka ovira, ampak ljudje, ki verjamejo v svoj cilj, lahko vse naredijo. Dokler so meje odprte, je tudi tukaj možno vse, če bi pa meje zopet zaprli, potem pa najbrž tudi mene ne bi bilo več tukaj.

Slovenija je pravzaprav še vedno raj na Zemlji v primerjavi z večino drugih držav. Zrak in narava, tudi hrana, da o vinu ne govorim … so tukaj daleč najboljši. Ne vem, zakaj bi se moral seliti nekam drugam. To je moja domovina.

Je pa res; če je moj edini cilj, da bom dobil maksimalno plačo, potem te v Sloveniji ni, ampak ko bom pa začel računati, koliko moram pri tej maksimalni plači porabiti, potem se pa stvari začnejo obračati drugače. Eno je, koliko dobiš, drugo pa, koliko ti ostane. In v Sloveniji ti precej ostane, kljub temu, da nimaš super plače. Če greš pa v Švico, kjer moraš samo za stanovanje plačati 7.000 evrov na mesec, je pa to drugačna muzika.