Dokler bo javno mnenje takšno, bo ta vlada trajala

Uredništvo
Včerajšnja anketa Mediane za POP TV nakazuje, da razmerja med političnima blokoma v Sloveniji slabe tri mesece po volitvah ostajajo približno enaka.

Znotraj tega sta se nekoliko okrepili SDS in LMŠ, izgubljata pa SMC in DeSUS. Druge stranke ostajajo na približno enaki, konstantni podpori.

Med vsemi 712 vprašanimi bi sicer največ podpore, 20,6 %, dobila SDS, sledi LMŠ z 8,1 % in SD s 6,9 % podporo. Levico bi podprlo 6,6 % vprašanih, NSi 4,4 %, SMC 4,3 %, SAB 3,2 %, SNS 3,1 % in DeSUS 1,9 %.

Ostale stranke bi podprlo približno 5 % vprašanih, približno petina je neopredeljenih, ostali ne bi podprli nikogar.

Če pogledamo zgolj opredeljene glasove in primerjamo z rezultati volitev ter anketami po njih, dobimo spodnji graf:

 

Ta kaže, da se naraščajoča podpora SDS po volitvah počasi stabilizira okrog tretjine opredeljenih, kakšen odstotek ali dva je pridobila tudi LMŠ, medtem ko SD, Levica, NSi, SAB in SNS beležijo približno enako podporo kot na volitvah. Padajoč trend pa je zaznati pri SMC in DeSUSU, ki pa se pri upokojenski stranki morda umirja. Nič kaj dobro v povolilnih anketah ne kaže tudi SLS, ki se medtem skuša ponovno sestaviti.

Na lestvici priljubljenosti politikov ni bistvenih sprememb. Pahor še vedno vodi, druga je Bulčeva, sledijo Brglez, Šarec in Tonin. Židan je osmi, Bratuškova deveta, Mesec enajsti, Janša dvanajsti, Cerar štirinajsti in Erjavec devetnajsti.

KOMENTAR: Uredništvo
To so izhodiščna razmerja za naslednji cikel
Slovenija bo očitno kmalu dobila novo vlado in trenutna javnomnenjska razmerja so relativno stabilna - s tem pa pomenijo  tudi izhodiščni položaji strank v nov politični cikel med volitvami. Koalicija bo sicer razdrobljena, neenotna, nestabilna in brez vsebinske rdeče niti, a zna trajati dlje, kot bi za takšno združbo sklepali, saj vezno tkivo prihaja od zunaj. Dokler so javnomnenjska razmerja takšna, v katerih SDS premočno vodi, koalicijskim strankam pa kaže bodisi enako ali slabše kot na volitvah (izjemoma malenkost bolje), ta zagotavljajo dolgoročnejši obstoj vlade. Pomemben zunanji dejavnik so sicer še interesi kapitalskega levičarskega zaledja, ki si želi prav takšne razdrobljene in nemočne vlade. Trdimo lahko, da dokler bo javno mnenje ostalo temu podobno, vlada pa bo lahka žrtev interesnih skupin, predčasnih volitev v Sloveniji ne bomo dočakali. Te se bodo zgodile, če bo ta razmerja porušil kakšen močnejši zunanji dejavnik - denimo nova gospodarska ali migrantska kriza.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Po smrtih na križarki opozorilo stroke: mutirani hantavirus zahteva pozornost, ne panike
  • 09. 05. 2026
Mag. Janko Boštjančič: Na kraju začetka agresije proti Sloveniji je zrasel muzej osamosvajanja
  • 09. 05. 2026
Kdo je diktator z Griča?
  • 09. 05. 2026