Dimitrij Rupel: Si Slovenija ne želi biti več del Schengna?

"Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo." pravi Dimitrij Rupel v svoji kolumni za Portal Plus.


Od leta 2007, ko smo vstopili v schengenski sistem nam državljanom ni bilo potrebno več čakati na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. S tem pa smo dobili tudi dolžnost do varovanje južne meje. Ker smo se zavedali pomankljivosti na meji, pravi Rupel, smo šli v arbitražni sporazum za rešitev mejnega spora s Hrvaško. "Nato se je začela sezona velikanske malomarnosti, ki jo imenujemo begunska kriza." opisuje drugo polovico leta 2015 Rupel, ter dodaja, da je potrebno v evropskem schengenskem redu podrobno pregledati vsakega potnika.

Rupel navaja tudi državnega sekretarja, ki je povedal, da so na naši meji popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem. Izmed 37. prošenj za azil je v 14 primerih bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

Na avstrijski meji so začeli postavljati trdnejšo ograjo kot pri nas za to se Rupel v svoji kolumni na Portal Plus sprašuje, če je to posledica tega, da nismo opravili dobro svojega dela na schengenski meji. Upati je le, da posledice tega ne bodo prestroge in da se zares ne bo uveljavil minischengenski prostor, v katerem ne bi bilo prostora za nas.