Dežman in Pahor z zaključno oceno storjenega pri problematiki povojnih grobišč. Pahor: Žrtve bi morale biti pokopane v Ljubljani
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je ob zaključku mandata srečal s predsednikom in člani Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč. Predsednik Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom dr. Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog, Dežman pa je večkrat izpostavil, kako pomemben je bil poslavljajoči se predsednik republike in njegovo prizadevanje za to, da je komisija sploh lahko delala.
Oba, tako predsednik komisije dr. Jože Dežman kot predsednik Borut Pahor, sta se v današnji izjavi po srečanju strinjala, da je bilo narejeno veliko delo, da pa še zdaleč ni dokončano. Oba tudi verjameta, da bo z novo predsednico delo potekalo nemoteno naprej.
Predsednik Pahor si je za narodno pomiritev in spravo prizadeval vso svojo politično kariero, sprava pa je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov predsednika Pahorja.
V začetku svojega prvega mandata je namreč s komisijo vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame, odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugi.
»Predsedniku smo izrazili hvaležnost in opozorili, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in k razbremenjevanju najbolj bolečih bremen zgodovine veliko večji, kot je sam vsebinski okvir dela naše komisije,« je dejal dr. Dežman.
Spomnil je na njegovo osebno doživljanje, ko je stopil prvič v rov sv. Barbare in ga je predsednik vlade Pahor osebno poklical in se nato zavzel tudi za to, da se umrle na tem grobišču tudi pokoplje. »Ta njegova prizadevanja so šla v mnoge smeri. Gre za posluh za zahteve tako v Sloveniji kot tudi mednarodno. Že samo ob obletnici prve svetovne vojne smo po njegovi zaslugi dobili spomenike v Ukrajini, na Poljskem in v Doberdobu. Treba pa je omeniti tudi Narodni dom v trstu in ostalo,« je spomnil tudi na druge dosežke Pahorja.
Ob tem je Dežman spomnil tudi na izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti glede sprave, pa na Pahorjevo izjavo ob breznu v Macesnovi gorici. Poudaril pa je, da se tudi na današnjem srečanju niso mogli izogniti odprtim vprašanjem. »Vsi si želimo, da bi ta dediščina živela naprej in da bo ob primopredaji poslov sporočilo slišano,« je še dodal Dežman. Za to se je predsedniku Pahorju še enkrat zahvalil. Dejal je tudi, da od predsednice Nataše Pirc Musar ne pričakuje velikih gest, ampak da bo delo potekalo na takšen način kot do sedaj ter da ne bomo delali korakov nazaj.
Pahor se je zahvalil komisiji in njenemu predsedniku Dežmanu, ljudem, ki so povedali, da si želijo, da se ta problem prikritih grobišč začne reševati, strankam, ki so zakonu o prikritih grobiščih rekle »da.«
»Nismo se vedno s člani komisije o vsem strinjali, a njihov pogled v razsežnost problema, s katerim smo se soočali kot nacija, z vztrajnostjo, strokovno in politično dovolj preudarno korak za korakom reševali stvari, ki so se poprej zdele nerešljive. Za to se vam zahvaljujem, skupaj z vami predsednik pa lahko rečem, da delo še zdaleč ni dokončano. Pred nami je problem prekopa posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice, Romov. Vse žrtve si zaslužijo mesto pokopa in obeležje. Mislim, da bi bilo prav, da je to v Ljubljani. Na spomeniku žrtvam vseh vojn v Ljubljani pa je potreben napis, ki je vsebinsko že usklajen.«
Prepričan je, da jim je skupaj uspelo storiti številne korake naprej, ki jih morda kakšen evropski narod, ki ima precej več let svojo državo, še ni uspel. Upanje pa polaga tudi v svojo naslednico Natašo Pirc Musar, saj je njeno izjavo, da pri prizadevanjih takoj lahko naredimo dva koraka nazaj, razumel kot zelo iskreno.
Prav ogromno opravljeno delo je izpostavil tudi Borut Pahor v intervjuju za Domovino, ko je dejal, da je ponosen na veliko simbolnega narejenega na področju sprave. »Imel sem srečo, da je Komisija za grobove in njen predsednik Jože Dežman hotela sodelovati z menoj, čeprav to ni bila moja najbolj neposredna pristojnost, in smo opravili ogromno delo. Imel sem tudi srečo v vladah, ki so bolj ali manj imele razumevanje za ta moja prizadevanja. Posebej še vlada Mira Cerarja, ki je v to povabila tudi druge stranke in izboljšala t. i. spravno zakonodajo, ki smo jo sprejeli leta 2009 pod mojim vodenjem vlade. Postavili smo spomenik žrtvam vseh vojn, opravili mnoge prekope. Cela vrsta stvari še teče, tako da so priložnosti tudi za mojega naslednika.«
V intervjuju je izpostavil tudi izjavo Slovenske Akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi: »Gre za sijajen tekst, ki je v javnosti premalo odmeval, z njim pa niso bili zadovoljni predvsem na obeh robovih slovenskih političnih sil. Osebno menim, da gre za izjemno besedilo, na katerem bi lahko, če bo želel, bodoči predsednik ali predsednica gradil naprej.«
Oba, tako predsednik komisije dr. Jože Dežman kot predsednik Borut Pahor, sta se v današnji izjavi po srečanju strinjala, da je bilo narejeno veliko delo, da pa še zdaleč ni dokončano. Oba tudi verjameta, da bo z novo predsednico delo potekalo nemoteno naprej.
Predsednik Pahor si je za narodno pomiritev in spravo prizadeval vso svojo politično kariero, sprava pa je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov predsednika Pahorja.
V začetku svojega prvega mandata je namreč s komisijo vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame, odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugi.
Dežman: Izjemen prispevek k reševanju najbolj bolečih bremen zgodovine
»Predsedniku smo izrazili hvaležnost in opozorili, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in k razbremenjevanju najbolj bolečih bremen zgodovine veliko večji, kot je sam vsebinski okvir dela naše komisije,« je dejal dr. Dežman.
Spomnil je na njegovo osebno doživljanje, ko je stopil prvič v rov sv. Barbare in ga je predsednik vlade Pahor osebno poklical in se nato zavzel tudi za to, da se umrle na tem grobišču tudi pokoplje. »Ta njegova prizadevanja so šla v mnoge smeri. Gre za posluh za zahteve tako v Sloveniji kot tudi mednarodno. Že samo ob obletnici prve svetovne vojne smo po njegovi zaslugi dobili spomenike v Ukrajini, na Poljskem in v Doberdobu. Treba pa je omeniti tudi Narodni dom v trstu in ostalo,« je spomnil tudi na druge dosežke Pahorja.
Ob tem je Dežman spomnil tudi na izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti glede sprave, pa na Pahorjevo izjavo ob breznu v Macesnovi gorici. Poudaril pa je, da se tudi na današnjem srečanju niso mogli izogniti odprtim vprašanjem. »Vsi si želimo, da bi ta dediščina živela naprej in da bo ob primopredaji poslov sporočilo slišano,« je še dodal Dežman. Za to se je predsedniku Pahorju še enkrat zahvalil. Dejal je tudi, da od predsednice Nataše Pirc Musar ne pričakuje velikih gest, ampak da bo delo potekalo na takšen način kot do sedaj ter da ne bomo delali korakov nazaj.
Pahor: Prav bi bilo, da so žrtve iz Macesnove gorice pokopane v Ljubljani
Pahor se je zahvalil komisiji in njenemu predsedniku Dežmanu, ljudem, ki so povedali, da si želijo, da se ta problem prikritih grobišč začne reševati, strankam, ki so zakonu o prikritih grobiščih rekle »da.«
»Nismo se vedno s člani komisije o vsem strinjali, a njihov pogled v razsežnost problema, s katerim smo se soočali kot nacija, z vztrajnostjo, strokovno in politično dovolj preudarno korak za korakom reševali stvari, ki so se poprej zdele nerešljive. Za to se vam zahvaljujem, skupaj z vami predsednik pa lahko rečem, da delo še zdaleč ni dokončano. Pred nami je problem prekopa posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice, Romov. Vse žrtve si zaslužijo mesto pokopa in obeležje. Mislim, da bi bilo prav, da je to v Ljubljani. Na spomeniku žrtvam vseh vojn v Ljubljani pa je potreben napis, ki je vsebinsko že usklajen.«
Prepričan je, da jim je skupaj uspelo storiti številne korake naprej, ki jih morda kakšen evropski narod, ki ima precej več let svojo državo, še ni uspel. Upanje pa polaga tudi v svojo naslednico Natašo Pirc Musar, saj je njeno izjavo, da pri prizadevanjih takoj lahko naredimo dva koraka nazaj, razumel kot zelo iskreno.
V intervjuju za Domovino Pahor izpostavil prav delo s komisijo
Prav ogromno opravljeno delo je izpostavil tudi Borut Pahor v intervjuju za Domovino, ko je dejal, da je ponosen na veliko simbolnega narejenega na področju sprave. »Imel sem srečo, da je Komisija za grobove in njen predsednik Jože Dežman hotela sodelovati z menoj, čeprav to ni bila moja najbolj neposredna pristojnost, in smo opravili ogromno delo. Imel sem tudi srečo v vladah, ki so bolj ali manj imele razumevanje za ta moja prizadevanja. Posebej še vlada Mira Cerarja, ki je v to povabila tudi druge stranke in izboljšala t. i. spravno zakonodajo, ki smo jo sprejeli leta 2009 pod mojim vodenjem vlade. Postavili smo spomenik žrtvam vseh vojn, opravili mnoge prekope. Cela vrsta stvari še teče, tako da so priložnosti tudi za mojega naslednika.«
V intervjuju je izpostavil tudi izjavo Slovenske Akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi: »Gre za sijajen tekst, ki je v javnosti premalo odmeval, z njim pa niso bili zadovoljni predvsem na obeh robovih slovenskih političnih sil. Osebno menim, da gre za izjemno besedilo, na katerem bi lahko, če bo želel, bodoči predsednik ali predsednica gradil naprej.«
Ob Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani je potekala osrednja spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v spremstvu državne delegacije k spomeniku položil venec. pic.twitter.com/vbKUP4ki9s
— Borut Pahor (@BorutPahor) November 1, 2022
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
11 komentarjev
kdorkoli
debela_berta
6. decembra 2022 ob 21:45 :
"In tudi tu na Primorskem nimamo kaj kopati"
O, pa še kako imate kaj kopati - v vsaki primorski vasi, v vsaki jami so žrtve zakrknjenih zločincev! O tem obstajajo tudi pričevanja primorskih jamarjev.
Kar lepo lopato in kramp v roke pa na delo, da počistite za svojimi, šele potem se lahko pogovarjamo o spoštovanju, debelinko...
debela_berta
V naših koncih prav nič, razen kak Lah al Nemec...
debela_berta
Dej, zagrebte jih že enkrat in dovolj s tem!
Rokc5
debela_berta: če pravilno sklempa se strinjaš, dovolj z 27. aprilom, Dražgošami? torej lahko napišemo "Zminirajte enkrat že tita, Kidriča in kardelja in dovolj s tem!"
korosec.france
Boš pomagala prvo odkopat?
debela_berta
Tud to dostkrat rečem..
debela_berta
Sej so že izkopane. Ampak enim je fanj politično kariero in zdrahe delati na njih račun. Za nemške in kleroustaške kosti pa ne vem zakaj bi se morala RS Slovenija sekirati in trošiti evre...
debela_berta
Ne, ne bom pomagal izkopavati. Od mojih prednikov jih ni tam... In tudi tu na Primorskem nimamo kaj kopati, razen konjskih kosti v par fojbah...
Shalotka
Debela Berta, nobenega napredka, nobenega uvida, zacementiran um.Primitivnost in duhovna beda.Pa še kar komentira !
Ljubljana
Tega dogodja za RTV, MMC IN TTX pac ni...
Je pa cel kup drugih neslanosti...
Recimo kako se PV vtika v delo dir policije??
Ce bi se Jansa...
Samo zabit folk tega sploh ne opazi.
Ker plese.
Tud tega da je sla osnovna hrana razen mleka in mesa gor za.min 50 % folk se ni opazil.
Ker plese.
Kje se zivijo taki osli kot v Slo???
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, glede teh FDV ljudi -
- glede zdaj že skoraj ex preds. B. PAHORJA - se moramo zavedati, da gre izključno za ex TOVARIŠE - OD DOMA IN IZ EX KOMUNISTIČNIH ŠOL indoktrinirane
v poveličevanje - EX NEDVOMNOtalinističnih in vojno zločinskih
KPS, STALINISTIČNA OF - "STALIN T.I. PARTIZANOV"
Bodo morali naši akademski zgodovinarji strokovno in javno veljavno ugotoviti
KAKŠNA "VOJSKA" SO PRAVZAPRAV TI t.i. "STALIN PARTIZANI" - tares, realno bili.
Ob nedvomnih dokazih hudih polit zločinstev teh "STALIN PARTIZANOV" - se je očitno "izključno le - tovariš" B. Paor - le nekoliko zamislil.
Kakšne prave obsodbe STALIN-PARTIZANSKIH ZLOČINSTEV - pa iz njegovih ust in iz ust
ostalih slo po-stalinistov, po-komsoc komunistov - verjetno - ne bomo slišaali,
njih prave obsodbe "stalin-partizan" zločinstev - od njih - ne bomo doživeli.
Ker tistiSTALIN PARTIZANI so namreč bili njih očetje, njih dedi ali ostai sorodniki - domnevam.
Isto velja tudi glede tiste ministrce ESD, ... dr. Lukšića itd.
Vse jih je treba jemati z rezervo.
So pač potomci e komunistov ali priseljencev v Slovenijo, brez pravega stika
z originalno slovensko kulturno in politično tradicijo.
PO-KOMUNISTI - PAČ,
KI SE NEKOLIKO ZAVEDAJO - POHVALNO
- VELIKIH SLABOSTI IN ZLOČINSKE BRUTALNOSTI EX STALINISTIČNEGA KOMUNIZMA.
Je pa
njih zdaj že zelo "ubožna" strančica FAKE "SD"
- pred leti samo sebe reklamira,da je ex KP, ZK -
SD - stranka s
120 letno tradicijo.
KAR JE BILO SEVEDA - ČISTO ZAVAJANJE - NAŠE SLOVENSKE JAVNOSTI.
Namreč
sedanja SD stranka Tanje F. je nedvomna naslednica
- izključno in samo nedvomne STALINISTIČNE PREDVOJNE - KPS,
ki se je po vojn preimenovala v ZKS.
s social-demokratsko stranko Etbina. KRISTANA izpred 1. VOJNE
, KI JE BILA ŠIBKA STRANČICA
- PA SEDANJA "SD" strančica Tanje F. - ZAGOTOVO - NIMA - PRAV NIKAKRŠNE - POVEAVE.
Prava naša slovenska
politična, upoštevanja vredna POZITIVNA TRADICJA
SO "SLOVENSKI POLITIČNI KATOLIKI" (1890-1945)
ŽE V PRVIH DESETLETJIH - SLOVENSKE POITIKE - JE BILO SEVEDA
ZUDI VELIKO MEDSEBOJNEGA POLITIČNEGA ZMERJANJA, TUDI POLITIČNIH LAŽI.
"SOVRAŽNI POLITIČNI GOVOR"
NI NEKAJ NOVEGA - DOLGO BRADO IMA - - v svetu in v naši Sloveniji.
Bogdaj lep Miklavžev dober dan vsem.
Posebni primer obeh županov Ljubljane in Maribora – boste že
OK AVTORJI Domovine – obdelali.
Glede sedanjih kandidatov za župane – jaz osebno seveda ne vem natančno,
kaj vse jih napeljuje v kandidature.
Vem samo za primer kandidata iz MB gospoda Kanglerja,
ki je kot posameznik seveda v redu, a ne zna vzpostaviti pozitivnega stika z večino prebivalcev okolja, kjer kandidira – Maribora.
A to bo že pogruntal gospod Kangler sam, opora samo na par osebnih prijateljev
in na žal usihajočo stranko sls – je OČITNO – PREMALO – ZA IZVOLITEV
ZA ŽUPANA V MB.
Marbor so slovensko narodno in politično konec 19. stoletja prebudili
vrli SLOVENCI-KATOLIKI: dr. A. Korošec, prof. dr. Karel VERSTOVŠEK,
s podpororo odličnih slo narodno zavednih teologov
kot je bil dr. Josip HOHNJEC (1873-1964)
Od 1861-1941 leta so izdajali odličen časopis SLOVENSKI GOSPODAR.
Dr A. Krošec je že pred 1. vojno: ustanovil
– SKSZ katoliško delavsko društvo, in
– politično ŠTAJERSKO KMEČKO ZVEZO.
Teolog dr. A. Korošca, je bil Štajerec
in zaveden Slovenec.
Svojo KMEČKO ZVEZO vključil v vseslovensko,
v dr. Krekovo in dr. ŠUŠTERŠIČEVO – SLS oz.. VSLS.
Sploh nam razvoj političnega in volilnega USPEHA
star dobre SLS (1890-1945) PONUJA POZITIVEN
vzgled,
kako mora biti politična stranka organizirana – če želi biti – uspešna.
Nosilni člani stare dobre – SLS DR. KREKA IN DR. ŠUŠTERŠIČA
SO BIL VSI PO VRSTI
SOLIDNO IZOBRAŽENI, OSEBNO POŠTENI,
DRUŽINSKI LJUDJE. Razen TEOLOGOV SEVEDA,
KI PA SO BILI VSI VZGEDNI V VSEH OZIRIH.
Tak, POŠTEN, DRUŽINSKI, GOSPODAREN JE BIL v Komendi
posestnik in poslanec ter župan Ivan J. ŠTRCIN – seveda Orel,
Kranjski gori tudi Orel in župan J. LAVTIŽAR,
V Dobrepolju, DRUŽINSKI, UČITELJ, GOSPODARSTVENIK itd. F. JAKLIČ
ITD. ITD.
V resni politiki ne bo uspešen človek, ki ni družinski, ki je le politični FIČFIRIČ,
ki ni nič dosegel, ki ni poznan in spoštovan v svojem okolju.
To vemo vsi.
SKRATKA – SEDANJA SLO DESNICA — SE BO MORALA ZA NJE VEČJI POLITIČNI USPEH – bolj potruditi, pridobiti v svoje vrste
poštene,
priznane, družinske, gospodarne itd. MLAJŠE, NAŠE SLOVENSKE LJUDI.
Staro, dobro SLS – so razvili
resnično dobro izobraženi dr. Krek, dr. Korošec itd. V NJIH MLAJŠIH LETIH
, V NJIH STAROSTI 30, 40 LET.
Zlasti beroči, ki vas resno zanima slovensko DOMOZNANSTVO,
se mi osebno predstavljeni – lahko brez zadrege javite. Prijazen sem.
Moji KONTAKTNI PODATKI so na INTERNETU
pod imenom mojega d.o.o. podjetja SLOVENIANA.
To ime SLOVENIANA – vtipkate v Google iskalno okence
pa dobite moj e-naslov in GSM MOBITEL ŠTEVILKO.
A le za resne.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moje polne podatke dobite na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje:
razvoj poziivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.