Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine

Leto 2016 bo ob vsem ostalem prineslo najmanj dve menjavi na najpomembnejših političnih pozicijah v svetu. Novembra bodo Američani izvolili novega predsednika/co, ob koncu leta bomo dobili tudi devetega generalnega sekretarja Združenih narodov, naslednika Južnokorejca Bana Ki Muna. Neformalni dogovor najmočnejših članic je, da naj bi funkcija prvič pripadla predstavniku vzhodne Evrope, Slovenija pa je konec decembra dokončno nominirala bivšega predsednika, dr. Danila Türka.

Proces nominacije traja že več kot dve leti, saj je postopek sprožila vlada Alenke Bratušek. Zaenkrat so uradno evidentirani 4 kandidati. Iz Hrvaške Vesna Pusić, iz Bolgarije Irina Bokova iz Makedonije pa Srgan Kerim. Türk in slovenska vlada sta prepričana, da so možnosti za izvolitev velike.

Poleg tega, da je bil en petletni mandat predsednik države, je Türk dolga leta deloval v OZN in bil kot predstavnik Slovenije v letih 1998 in 1999 med drugim predsedujoči varnostnemu svetu.  Pozneje je bil tudi pomočnik prejšnjega generalnega sekretarja Kofija Annana. Delovanje institucije pozna zelo dobro. To sta njegovi najmočnejši referenci, ni pa nujno da tudi najbolj trdni.

Daleč od ljudi, daleč od ...

Kot predsednik je dajal vtis vzvišenega in oholega politika, ki je vse prej kot blizu ljudem. Njegov največji spodrsljaj je bil odgovor na temo prikritih grobišč v rovu sv. Barbare, ko ni premogel človeške veličine, da bi vsaj načelno obsodil izvensodne poboje. Kljub izgovorom, da je bil narobe razumljen, ostaja dejstvo, da se je bolj osredotočil na politični pomen zgodbe, kot na kršenje človekovih pravic. In s tem pravzaprav sam stopil v svojo zanko. Ko je drugim očital politične manipulacije, je z žrtvami sam politično manipuliral.

Kariero diplomata v OZN je prekinil v ne povem pojasnjenih okoliščinah. Na diplomatskem parketu so skrivnosti in neprijetnosti navadno zavite v celofan, zato je težko priti do konkretnih informacij. Vseeno pa naj bi prišel navzkriž s svojim šefom Annanom.

Težko se znebim občutka, da gre v tem primeru le za uresničitev zelo močno izražene ambicioznosti. Podobne kot smo jo imeli možnost spremljati pri kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko.

Tog, brezbarven, samovšečen ...

Sedanji prvi mož OZN je vesel in nasmejan možak, česar pri Türku ni opaziti. Njegov karakter bi prej lahko opisali s tog, brezbarven in samovšečen. Drži pa tudi, da so to morda kvalitete, ki ti prinesejo več glasov kot ti jih jasne opredelitve in odločnost lahko odnesejo.

Za vsakega politika bi bila takšna nominacija velik osebni izziv in čast, vendar hkrati tudi odgovorna naloga. Težko se znebim občutka, da gre v tem primeru le za uresničitev zelo močno izražene ambicioznosti. Podobne kot smo jo imeli možnost spremljati pri kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko.

Vendar ...

Slovenija po drugi strani še nikoli ni bila tako blizu tako pomembnemu mestu v zunanji politiki. Morda bo minilo stoletje ali celo več, preden bo naš del sveta spet lahko resno računal na takšno pozicijo.

Razumljivo je, da želimo izkoristiti priložnost, ki se ponuja. Vendar za vsako funkcijo ni primeren vsak človek, že v Sloveniji je mogoče najti diplomate, ki so človekove pravice in druge osnovne postulate OZN zagovarjali bolj odločno in bolj prepričljivo kot Danilo Türk.

Čeprav bi bila njegova izvolitev z vidika slovenske zunanje politike velika zmaga, pa bi bila globalno gledano korak nazaj.