Čeprav jih Golobova vlada obravnava podobno kot Janševa, so sindikati presenetljivo uslužni
Po včerajšnjih ponovnih pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja vlada sindikatom ponuja 4% dvig plačnih razredov, sindikati sicer zahtevajo 12%. Vlada, ki je napovedovala povsem drugačen pristop k socialnemu dialogu od prejšnje, po oceni nekdanjega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja počasi pristaja na realna tla, medtem pa se pri sindikatih, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, vse jasneje kaže jasna politična opredeljenost.
Po tem, ko je vlada v začetku meseca sindikatom ponudila enkratni draginjski dodatek za zaposlene do 24. plačnega razreda, kar so sindikati ogorčeno zavrnili, je na včerajšnja pogajanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik prišla s predlogom za štiriodstoten dvig vrednosti plačnih razredov. Vlada, kot pravi, od predloga ne namerava odstopiti.
Sindikati, ki so na pogajanja prišli z zahtevo za dvig vrednosti plačnih razredov v višini 12 odstotkov so, nekoliko razočarani sporočili, da bodo zahtevo preučili. Gre sicer za polovico sicer pričakovane inflacije za letošnje leto, ki jo UMAR trenutno napoveduje pri 8 odstotkih.
Vlada sicer napoveduje, da bi ob koncu leta, ko bo znano, kakšna bo dejanska inflacija, le to upoštevala v celoti in sicer v 60% z dvigom vrednosti plačnih razredov in v 40% z odpravljanjem plačnih nesorazmerij. Pogajanja bodo sicer nadaljevali 29. avgusta.
Prejšnji teden je potekala tudi prva seja Ekonomsko-socialnega sveta po več kot letu dni. Po seji je bilo zaznati kar nekaj optimizma, predvsem na strani sindikatov. Sindikati so bili sicer tisti, ki so ESS maja lani protestno zapustili, zato je toliko bolj zanimiva primerjava dinamike pogajanj med socialnimi partnerji v zadnjih dveh letih.
»Kot minister sem se zelo trudil dati vrednost pogajanjem in sem angažiral obe strani, tako delodajalce, kot sindikate. Dokler se niso začele bližati volitve, se je dalo marsikaj dogovoriti,« nam pove prejšnji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, pri čemer izpostavi standarde, dvig plač, pokojnin in veliko število delovnih skupin.
V enem letu je bilo tako ustanovljenih devet pogajalskih skupin, pred tem v skoraj treh letih sedem, več kot dvakrat več je bilo tudi sej ESS. »Bolj, kot pa so se bližale volitve, manj se je dalo dogovoriti, dinamika pa je postajala vse bolj napeta, dokler niso sindikati vstali in šli, do volitev pa se dialoga ni več dalo vzpostaviti nazaj.« Cigler Kralj sicer pri tem dodaja, da se včasih zaradi izrednih razmer zaradi epidemije ni dalo vedno izpeljati čisto vseh predvidenih postopkov na ESS.
Sindikati so tedaj izpostavljali, da njihovi predlogi niso dovolj upoštevani, da vlada njihovih zahtev ne posluša ter da v pripravo nekaterih zakonskih predlogov sploh niso vključeni, s čimer so opravičevali svoj enostranski odhod iz ESS.
A tudi zdaj situacija ni bistveno drugačna. Na zadnji seji ESS so tako obravnavali tudi zakone, ki so že bili mimo ESS vloženi ali celo sprejeti v Državnem zboru že v tem mandatu, kot denimo Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Tudi sicer sindikati nekoliko razočarano ugotavljajo, da jim vlada daje bolj ali manj ultimativne predloge po načelu »vzemi ali pusti«, a odzivi še zdaleč niso tako burni, kot so bili v prejšnjem mandatu, čeprav njihovi pogajalski stoli niso tako zelo udobni, kot so morda pričakovali.
Tudi pri komentiranju identičnih dejanj vlade sindikati izbirajo bistveno drugačne besede. Predsednica sindikata Mladi PLUS, Tea Jarc, je denimo uvrstitev tako ministrov kot državnih sekretarjev Golobove vlade v najvišji plačni razred za Žurnal24 ocenila z besedami: »V času, ko večino ljudi skrbi splošna draginja in kako se bodo preživljali iz meseca v mesec, ni primerno, da imajo ministri in državni sekretarji najvišje plače.« Plače funkcionarjev je komentirala šele na drugi poziv medija, sicer z opravičilom, da je bila ob prvem pozivu na dopustu. Sicer Tea Jarc ni vedno zadovoljna s sedanjo vlado. O tem smo pisali v tem članku.
Spomnimo, ko je premier Janez Janša samo svoje ministre uvrstil v najvišji plačni razred, je Jarčeva to komentirala: »Vlada je očitno presodila, da si tisti, ki imajo že tako ali tako nadpovprečne plače, zaslužijo še več. To ni le sramotno, nespodobno, nesolidarno in popolnoma neprimerno, ampak je preprosto – ogabno!«
Po tem, ko je vlada v začetku meseca sindikatom ponudila enkratni draginjski dodatek za zaposlene do 24. plačnega razreda, kar so sindikati ogorčeno zavrnili, je na včerajšnja pogajanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik prišla s predlogom za štiriodstoten dvig vrednosti plačnih razredov. Vlada, kot pravi, od predloga ne namerava odstopiti.
Sindikati, ki so na pogajanja prišli z zahtevo za dvig vrednosti plačnih razredov v višini 12 odstotkov so, nekoliko razočarani sporočili, da bodo zahtevo preučili. Gre sicer za polovico sicer pričakovane inflacije za letošnje leto, ki jo UMAR trenutno napoveduje pri 8 odstotkih.
Vlada sicer napoveduje, da bi ob koncu leta, ko bo znano, kakšna bo dejanska inflacija, le to upoštevala v celoti in sicer v 60% z dvigom vrednosti plačnih razredov in v 40% z odpravljanjem plačnih nesorazmerij. Pogajanja bodo sicer nadaljevali 29. avgusta.
Delovanje ESS v zadnjih dveh letih
Prejšnji teden je potekala tudi prva seja Ekonomsko-socialnega sveta po več kot letu dni. Po seji je bilo zaznati kar nekaj optimizma, predvsem na strani sindikatov. Sindikati so bili sicer tisti, ki so ESS maja lani protestno zapustili, zato je toliko bolj zanimiva primerjava dinamike pogajanj med socialnimi partnerji v zadnjih dveh letih.
»Kot minister sem se zelo trudil dati vrednost pogajanjem in sem angažiral obe strani, tako delodajalce, kot sindikate. Dokler se niso začele bližati volitve, se je dalo marsikaj dogovoriti,« nam pove prejšnji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, pri čemer izpostavi standarde, dvig plač, pokojnin in veliko število delovnih skupin.
V enem letu je bilo tako ustanovljenih devet pogajalskih skupin, pred tem v skoraj treh letih sedem, več kot dvakrat več je bilo tudi sej ESS. »Bolj, kot pa so se bližale volitve, manj se je dalo dogovoriti, dinamika pa je postajala vse bolj napeta, dokler niso sindikati vstali in šli, do volitev pa se dialoga ni več dalo vzpostaviti nazaj.« Cigler Kralj sicer pri tem dodaja, da se včasih zaradi izrednih razmer zaradi epidemije ni dalo vedno izpeljati čisto vseh predvidenih postopkov na ESS.
Sindikati so tedaj izpostavljali, da njihovi predlogi niso dovolj upoštevani, da vlada njihovih zahtev ne posluša ter da v pripravo nekaterih zakonskih predlogov sploh niso vključeni, s čimer so opravičevali svoj enostranski odhod iz ESS.
A tudi zdaj situacija ni bistveno drugačna. Na zadnji seji ESS so tako obravnavali tudi zakone, ki so že bili mimo ESS vloženi ali celo sprejeti v Državnem zboru že v tem mandatu, kot denimo Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Tudi sicer sindikati nekoliko razočarano ugotavljajo, da jim vlada daje bolj ali manj ultimativne predloge po načelu »vzemi ali pusti«, a odzivi še zdaleč niso tako burni, kot so bili v prejšnjem mandatu, čeprav njihovi pogajalski stoli niso tako zelo udobni, kot so morda pričakovali.
Isto dejanje enkrat ogabno, drugič neprimerno
Tudi pri komentiranju identičnih dejanj vlade sindikati izbirajo bistveno drugačne besede. Predsednica sindikata Mladi PLUS, Tea Jarc, je denimo uvrstitev tako ministrov kot državnih sekretarjev Golobove vlade v najvišji plačni razred za Žurnal24 ocenila z besedami: »V času, ko večino ljudi skrbi splošna draginja in kako se bodo preživljali iz meseca v mesec, ni primerno, da imajo ministri in državni sekretarji najvišje plače.« Plače funkcionarjev je komentirala šele na drugi poziv medija, sicer z opravičilom, da je bila ob prvem pozivu na dopustu. Sicer Tea Jarc ni vedno zadovoljna s sedanjo vlado. O tem smo pisali v tem članku.
Spomnimo, ko je premier Janez Janša samo svoje ministre uvrstil v najvišji plačni razred, je Jarčeva to komentirala: »Vlada je očitno presodila, da si tisti, ki imajo že tako ali tako nadpovprečne plače, zaslužijo še več. To ni le sramotno, nespodobno, nesolidarno in popolnoma neprimerno, ampak je preprosto – ogabno!«
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
10 komentarjev
debela_berta
Ne, pošteno delam in služim pošteno plačo. Ti, imaš borčevsko?
debela_berta
Juhej, večjo plačo mi bodo zrihtali. Fino...👍
MEFISTO
A si še vedno na zajamčeni penziji?
ales
Slovenski sindikati = pomočniki tajkunov in oligarhov za izžemanje delavcev
MEFISTO
Sindikati so vedno bili in bodo ostali hlapci režima.
Sicer je pa treba glasno povedati, da se s sindikalizmom skoraj praviloma ukvarjajo najbolj leni in nesposobni delavci.
Pa še Srbi imajo po mojem občutku med njimi večino.
In kaj pametnega lahko pri takem stanju stvari pričakujete od večinoma rdeče žarečih sindikatov?
helena_3
*Sicer je pa treba glasno povedati, da se s sindikalizmom skoraj praviloma ukvarjajo najbolj leni in nesposobni delavci.* To pa drži! Kolikor jih osebno poznam, bi mirno izpustila tisti "skoraj".
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No - ta sicer neprijetna, pristranska, malovedna itd. sindikalistka Tea - ima pa POTENCIAL, - kot se reče.
DA BO "RUŠILA" TUDI GOLOB-SVOBODA - VLADO ? Upajmo ! L.r. Janez KK
uros.samec
To pa res ni nobena novica. To vemo že desetletja.
MEFISTO
Repetitio est mater studiorum ali po gorenjsko, ponavljanje je mati učenosti.
Markec
Ljudje iz prejšnjih generacij še vedno razumejo pod sindikat - ugodno ozimnico in ustrezen letni počitek na morju.
V tem vmesnem času je postal predvsem orodje za pritisk na desnosredinske vlade. Zakaj? Ker so plačani po učinku, torej učinkoviti podpori levice. Zakaj niso objavljeni prihodki vodilnih sindikalistov? Ker bi se članom zavrtelo od številk.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.