Čeprav je koalicija močno popustila, za nevladnike pospešena izdaja gradbenih dovoljenj ni sprejemljiva

Državni zbor je danes opravil razpravo o predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave. Največ prahu je pri omenjenem zakonu dvignil amandma SNS, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih.

Čeprav je pogoje koalicija z amandmaji precej omilila, je v času razprave pred ministrstvom za okolje protestirala skupina okoljevarstvenikov. Štiri protestnike so policisti aretirali in odpeljali. Okoljevarstveniki namreč protestirajo tudi proti tretjem paketu pomoči v boju proti koronavirusu. PKP3 namreč pospešuje izdajo gradbenih dovoljenj za investicije.

Zaradi sedanje ureditve na področju okoljevarstva številni projekti ob nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij stojijo leta. Tak primer je na primer tožba Okoljevarstvenega združenja Rovo, ki jo je vložilo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu 3. razvojne osi, že prej je isti Rovo že ustavil predvideno gradnjo Magne Steyr pri Mariboru in nato preklical pritožbo. Podoben primer je tudi razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice, ki ga je doseglo Društvo za proučevanje rib Slovenije, ker ARSO postopka ni peljal po zakonitem postopku.

Dopolnilo koalicije precej omililo pogoje za nevladne organizacije

Zaradi vseh absurdov je bilo poleg ostalih sprememb zakona v zakonodajni postopek na predlog SNS vloženo dopolnilo, ki zmanjšuje število organizacij, ki se lahko vključujejo v tovrstne postopke. Dopolnilo je predvidevalo tri merila. Za društvo bi tako veljal pogoj najmanj 50 aktivnih članov, kar bi se dokazovalo z zapisniki letnih zborov in plačilom članarin. Zavodi bi morali imeti najmanj tri za polni delovni čas zaposlene osebe s sedmo stopnjo izobrazbe. Ustanove pa najmanj 10.000 evrov premoženja. Ti pogoji bi morali veljati za tekoče in zadnji dve leti in jih bo potrebno dokazati z dokumentacijo.

Po dopolnilu SMC te omejitve ne veljajo za nekatere krovne zveze, kot so jamarska, ribiška, čebelarska, ter Društvo za varovanje ptic Slovenije. Koalicijske poslanske skupine so z amandmajem predlagale še dodatno rahljanje kriterijev. Namesto zahteve, da morajo biti v nevladni organizaciji zaposlene tri osebe s 7. stopnjo izobrazbe, so to merilo omilili na 2 zaposleni osebi s polnim delovnim časom s 6. stopnjo izobrazbe in 2 leti delovnih izkušenj na tem področju. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli način.

Za obstoječe organizacije, ki status v javnem interesu že imajo, je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo, da res imajo članstvo 50 ljudi. Tem merilom naj bi po javno dostopnih podatkih po novem namesto 47 ustrezalo približno 30 organizacij.

"V Sloveniji še kako spoštujemo standarde, ki jih predpisuje Aarhuška konvencija," je državnem zboru zatrdil minister za okolje Vizjak. "Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča."

Velika razlika pa je, kot je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. "Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa," je dejal.

Ostre kritike opozicije, protest z incidentom pred ministrstvom za okolje

Omejitvam ostro nasprotujejo predstavniki naravovarstvenih organizacij, nezadovoljni pa so tudi v opoziciji, zato je Levica pripravila dopolnila k predlogu novele zakona, s katerimi želi nevladnikom še naprej omogočati nemoteno delo.

Tako se dela za neprijavljene shode.👏🏻 @policija_si pic.twitter.com/iI4Zyy7K8q

— ℝ𝕠𝕓𝕖𝕣𝕥 𝔽𝕚𝕤𝕙 🇸🇮 (@mgajver) May 26, 2020

V marico so jih spokali, ker so preprečevali vstop v objekt. Kaj bi vi naredili, če bi nekdo sedel pred vrati v vašo hišo in ne bi mogli vstopiti? Bi morda poklicali policijo?

— Alenka Jeraj (@AlenkaJerajSDS) May 26, 2020

Dopoldne so člani nevladne organizacije Balkan River Defence začeli protest pred ministrstvom za okolje, kjer so se postavili tako, da so zaprli vhod v ministrstvo. Posredovala je policija in štiri protestnike odvedla na policijsko postajo. Vsak je prejel tudi po 583 evrov kazni in sicer zaradi neupoštevanja ukaza policista in varnostnika naj se z mesta umaknejo in ker niso želeli pokazati osebnih dokumentov.

Namen tega protesta ni bil opozarjati na škodljivost okolju (mogoče sekundarno), ampak izzvati posredovanje @policija_si z blokiranjem vstopa ljudem v objekt in s tem pridobiti minuto medijske pozornosti. 🤨@rs_mop pic.twitter.com/JevHIDn8tm

— Rok Guček (@GucekRok) May 26, 2020

Ne vem, kdo laže, ampak tako smo protestirali v 3. razredu osnovne šole. In ja, dostopa v stavbo se ne sme omejevati, zato je odziv @policija_si povsem upravičen. https://t.co/nm5iD6mW4D pic.twitter.com/ClhPcnT2EY

— Zballe (@Stretch4Four) May 26, 2020

Pri PKP3 jih moti, da pospešuje izdajo gradbenih dovoljenj

Kot opozarjajo v gibanju Blakan River Defence, tretji protikoronski zakon, ki ga bo obravnaval odbor državnega zbora za delo, poslanci pa ga bodo potrjevali v petek, do konca leta 2021 izničuje tako rekoč vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov.

Z zakonom se bo namreč do konca leta 2021 podaljšalo ukrepe na področju gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona, ki z namenom pospešitve investicij določa ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih, katerega veljavnost se s koncem maja izteka.

Podobno rešitev je vlada predvidela tudi v predlogu interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, ki je prav tako na dnevnem redu petkove izredne seje DZ-ja.

Protest ga je tako utrudil, da je zaspal🤔 🤦🏻‍♂️ pic.twitter.com/D3e4rJ2wq9

— ℝ𝕠𝕓𝕖𝕣𝕥 𝔽𝕚𝕤𝕙 🇸🇮 (@mgajver) May 26, 2020