Če ne zmoremo čutiti Trubarjeve ljubezni do slovenske besede, je njegovo čaščenje prazno

@peter klepec - kljub "obveznemu" šolanju od leta 1774 je bilo to v Sloveniji dolgo le mrtva črka na papirju. Namreč še leta 1870 je obiskovalo osnovno šolo le 14 % slovenskih otrok, nepismenih pa je bilo 60 %.

Po drugi strani je v protestantski Prusiji že leta 1870 kar 67 % otrok hodilo v osnovno šolo, nepismenih pa je bilo le 10 %. Tudi Češka in področje današnje Avstrije sta imeli takrat precej višjo stopnjo pismenosti kot Slovenija, čeprav ne na ravni Prusije. Zato ni presenetljivo, da se je v 30 letih pred prvo svetovno vojno izselilo 300.000 Slovencev ali 25 % tedanjega prebivalstva, Cleveland pa je postal največje slovensko mesto, ker Slovenija ni razvila industrije.

Katolištvo in Avstro-ogrska sta Slovenijo veliko stali. Kolikor sem mogel zvedeti, slovenščna je postala učni jezik v ljudskih šolah sele po letu 1870, univerze pa Slovenija ni dobila vse do leta 1919

Pred Dnevom refornacije, ki ni državni praznik, se je rdča elita zbrala na proslavi tega "državnega" praznika. V zvezi s tem sprašujem, ali je spodobno, da je ob tako pomembni priložnosti v prvi vrsti v bližini Kučana, očima slovenskega naroda, sedela 48 letna "razpuštenica" predsednica državnega zbora, poleg nje pa njen poročeni ljubimec?

@peter klepec. Pismenost v protestantskih dezelah je bila veliko vecja kot v katoliskih. To je zato ker je protestantizem zahteval da verniki sami preberejo biblijo, ne pa da jim Cerkev vse narekuje. To je tudi eden od razglogov zakaj je protestantski sever hitreje gospodarstveno napredoval od katoliskega juga

Živeli protestanti in luterani. To so verski naprednjaki in svobodomiselniki, ne pa reakcionarna rkc.

Glede na to, kaj sta počela Cerkev in desnica, je čudo, da slovenščina sploh še obstaja. V 9. stoletju, po treh krvavih zatrtih uporih, so katoliški džihadisti z Bavarske nasilno pokatoličili Slovence. S tem so jim izbrisali velik del izvirne slovanske kulture, nato pa jim je Cerkev 1100 let pridigala v latinščini.

Škof Hren je zažgal prve slovenske knjige, in izgnal iz domovine očeta slovenskega jezika, skupaj z stevilnimi drugimi protestanti, potem ko so jim zaplenili premoženja. Ostali so bili prisiljeni napustiti svojo vero. Podrli so protestantske cerkve, izkopali so protestantske grobove, okostnjake protestantskih pridigarjev zmetali v Ljubljanico, nakar je slovenska književnost zamrla za 150 let. Leta 1884 je ljubljanski škofijski list, bolje rečeno Laibacher Diöcesanblatt, še vedno izhajal v nemščini.

Slovenski kolaboranti s škofom Rozmanom na čelu, so prisegli in se borili na strani etnocidnih, »Machen sie mir dieses Land wieder Deutch« nacistov. Če bi zmagali nacifašistični zavezniki slovenskih kolaborantov, danes ne bi bilo ne Slovenije ne Slovencev, ne slovenskega jezika.

Levuharji ne čutijo nobene ljubezni do slovenske besede ali celo slovenstva. Zagovarjanje slednjega označujejo celo za fašizem, samo en korak pa še manjka, da bodo tudi uporabo sloveščine razglasili za fašistično navado - kot so že narodno zabavno glasbo, seveda samo slovensko, ne srbski turbofolk.
Če bi bilo po levo, bi bila uradni jezik v Sloveniji srbščina, uporaba slovenščine pa močno nezaželena.

Pri protestantizmu je uporaba nacionalnega jezika bolj postranska stvar. Se posebej, ker v 16. stoletju narodov sploh se ni bilo.