Burgernomika: Kaj je Big Mac indeks (ki ne govori o debelosti)?
Lovro Kozjak
- 5. 6. 2023 ob 19:43
- 3 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Ste se v tujini že kdaj znašli pred dilemo, kam iti na kosilo, saj niste vedeli, kakšno hrano lahko pričakujete? Ker niste imeli časa za podrobno analizo, ste kot luč na koncu tunela opazili McDonald's. Ne glede na to, kje na svetu ste – dobri stari Big Mac bo povsod enak.
To so poleg vas ugotovili tudi ekonomisti. Na podlagi tega so oblikovali tako imenovani Big Mac indeks, ki nam omogoča primerjavo vrednosti valut med seboj. Z njegovo pomočjo lahko ugotovimo, katere valute so precenjene in katere podcenjene. Uporaben pa je tudi pri ocenah inflacije.
Big Mac indeks so leta 1986 razvili pri britanski reviji Economist. Temelji na teoriji o pariteti kupne moči, po kateri naj bi se na dolgi rok cena košarice dobrin v dveh različnih državah izenačili.
Hamburger Big Mac je zaradi številnih sestavin in postopka priprave dober približek za standardno košarico dobrin. Na njegovo ceno vplivajo različni dejavniki: poleg cen živil, kot so goveje meso, kruh in solata, vključuje tudi transportne stroške in s tem gorivo, plače in še mnoge druge stvari.
Za lažjo predstavo, kako primerjamo valute s pomočjo Big Mac indeksa, si oglejmo primer. Uporabili bomo zadnje razpoložljive podatke. V Švici je bila januarja 2023 povprečna cena Big Maca 6,70 švicarskih frankov, povprečna cena v evroobmočju pa je bila 4,86 evra. To pomeni, da bi morali za 1 evro dobiti 1,38 švicarskega franka.
Toda na deviznih trgih smo lahko 1 evro zamenjali za 1 švicarski frank. Švicarski frank je bil torej glede na Big Mac indeks za 38 odstotkov precenjen. Precenjenost lahko razložimo z velikim zaupanjem vanj s strani tujih državljanov, kar povečuje povpraševanje po valuti in ji tako viša ceno.
Po isti teoriji je bil januarja 2023 proti evru precenjen tudi ameriški dolar, in sicer za 1,4 odstotka. Po drugi strani pa je bil britanski funt za slabih dvanajst odstotkov podcenjen, za 40 odstotkov je bil podcenjen japonski jen in za 33 odstotkov kitajski juan.
Big Mac indeks pa ni koristen samo za primerjavo vrednosti valut, ampak je zaradi svojega približka košarici dobrin uporaben tudi za spremljanje inflacije. Letno inflacijo lahko na podlagi Big Maca izračunamo kot spremembo cene v dveh obdobjih.
Januarja 2023 je bila, kot že rečeno, povprečna cena Big Maca v evroobmočju 4,86 evra, januarja 2022 pa 4,42 evra. Iz tega sledi, da bi morala biti inflacija 10-odstotna. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je ta znašala 8,6 odstotka, kar ni dosti manj (v Sloveniji je bila 10,3-odstotna).
Indeks je bil v preteklosti v pomoč tudi pri razkrinkanju držav, ki so podcenjevale oziroma prikrajale številke o inflaciji.
Ekonomisti so imeli Argentino v obdobju med letoma 2010 in 2012, pod administracijo levičarske predsednice Cristine Fernández de Kirchner, na sumu, da prikraja uradno statistiko. Pri Economistu so zato s pomočjo Big Mac indeksa izračunali letno stopnjo inflacije in ugotovili, da je ta dvakrat višja od uradno izmerjene. Razkorak je bil občutno večji kot v ostalih državah.
Argentinska oblast je nemudoma pritisnila na McDonald's, naj zniža ceno Big Maca, kar je privedlo do tega, da je McDonald's prenehal oglaševati njihov najbolj priljubljeni hamburger in ga na koncu celo umaknil s svojih menijev.
Skratka, z Big Mac indeksom lahko na zelo enostaven način izračunamo podcenjenost ali precenjenost valut, prav tako pa je uporaben pri inflaciji. Moramo pa se zavedati njegovih pomanjkljivosti.
Ena od težav je seveda ta, da je sestavljen iz samo ene dobrine, ki ni nujno najbolj reprezentativna za celotno gospodarstvo. Prav tako Big Mac kljub svoji razširjenosti ni prisoten v vseh državah sveta, še zlasti ne v afriških.
Kljub omejitvam pa je za enostavno in hitro analizo izvrsten. Kot so zapisali pri Economistu: "Burgernomika ni bila nikoli mišljena kot natančno merilo valutnih neusklajenosti, ampak je zgolj orodje, ki naredi teorijo menjalnih tečajev bolj prebavljivo."
To so poleg vas ugotovili tudi ekonomisti. Na podlagi tega so oblikovali tako imenovani Big Mac indeks, ki nam omogoča primerjavo vrednosti valut med seboj. Z njegovo pomočjo lahko ugotovimo, katere valute so precenjene in katere podcenjene. Uporaben pa je tudi pri ocenah inflacije.
Big Mac indeks so leta 1986 razvili pri britanski reviji Economist. Temelji na teoriji o pariteti kupne moči, po kateri naj bi se na dolgi rok cena košarice dobrin v dveh različnih državah izenačili.
Hamburger Big Mac je zaradi številnih sestavin in postopka priprave dober približek za standardno košarico dobrin. Na njegovo ceno vplivajo različni dejavniki: poleg cen živil, kot so goveje meso, kruh in solata, vključuje tudi transportne stroške in s tem gorivo, plače in še mnoge druge stvari.
Devizni tečaj
Za lažjo predstavo, kako primerjamo valute s pomočjo Big Mac indeksa, si oglejmo primer. Uporabili bomo zadnje razpoložljive podatke. V Švici je bila januarja 2023 povprečna cena Big Maca 6,70 švicarskih frankov, povprečna cena v evroobmočju pa je bila 4,86 evra. To pomeni, da bi morali za 1 evro dobiti 1,38 švicarskega franka.
Toda na deviznih trgih smo lahko 1 evro zamenjali za 1 švicarski frank. Švicarski frank je bil torej glede na Big Mac indeks za 38 odstotkov precenjen. Precenjenost lahko razložimo z velikim zaupanjem vanj s strani tujih državljanov, kar povečuje povpraševanje po valuti in ji tako viša ceno.
Po isti teoriji je bil januarja 2023 proti evru precenjen tudi ameriški dolar, in sicer za 1,4 odstotka. Po drugi strani pa je bil britanski funt za slabih dvanajst odstotkov podcenjen, za 40 odstotkov je bil podcenjen japonski jen in za 33 odstotkov kitajski juan.
Inflacija in argentinsko prikrajanje številk
Big Mac indeks pa ni koristen samo za primerjavo vrednosti valut, ampak je zaradi svojega približka košarici dobrin uporaben tudi za spremljanje inflacije. Letno inflacijo lahko na podlagi Big Maca izračunamo kot spremembo cene v dveh obdobjih.
Januarja 2023 je bila, kot že rečeno, povprečna cena Big Maca v evroobmočju 4,86 evra, januarja 2022 pa 4,42 evra. Iz tega sledi, da bi morala biti inflacija 10-odstotna. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je ta znašala 8,6 odstotka, kar ni dosti manj (v Sloveniji je bila 10,3-odstotna).
Indeks je bil v preteklosti v pomoč tudi pri razkrinkanju držav, ki so podcenjevale oziroma prikrajale številke o inflaciji.
Ekonomisti so imeli Argentino v obdobju med letoma 2010 in 2012, pod administracijo levičarske predsednice Cristine Fernández de Kirchner, na sumu, da prikraja uradno statistiko. Pri Economistu so zato s pomočjo Big Mac indeksa izračunali letno stopnjo inflacije in ugotovili, da je ta dvakrat višja od uradno izmerjene. Razkorak je bil občutno večji kot v ostalih državah.
Argentinska oblast je nemudoma pritisnila na McDonald's, naj zniža ceno Big Maca, kar je privedlo do tega, da je McDonald's prenehal oglaševati njihov najbolj priljubljeni hamburger in ga na koncu celo umaknil s svojih menijev.
Burgernomika
Skratka, z Big Mac indeksom lahko na zelo enostaven način izračunamo podcenjenost ali precenjenost valut, prav tako pa je uporaben pri inflaciji. Moramo pa se zavedati njegovih pomanjkljivosti.
Ena od težav je seveda ta, da je sestavljen iz samo ene dobrine, ki ni nujno najbolj reprezentativna za celotno gospodarstvo. Prav tako Big Mac kljub svoji razširjenosti ni prisoten v vseh državah sveta, še zlasti ne v afriških.
Kljub omejitvam pa je za enostavno in hitro analizo izvrsten. Kot so zapisali pri Economistu: "Burgernomika ni bila nikoli mišljena kot natančno merilo valutnih neusklajenosti, ampak je zgolj orodje, ki naredi teorijo menjalnih tečajev bolj prebavljivo."
Povezani članki
Zadnje objave
Ali rezultat volitev na Slovaškem ogroža enotnost evropske podpore Ukrajini?
3. 10. 2023 ob 6:31
Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09
Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39
Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46
Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31
Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45
Ekskluzivno za naročnike
Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46
Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31
Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Video objave
Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32
Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09
Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika
Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31
Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
3 komentarjev
Pelinko
Kaj pa imajo v Rusiji zdaj, ko so brez McDonaldsa? Mogoče Vodka indeks?
ambroz.demsar
Prosim za čim več takih izobraževalnih ekonomskih člankov.
Ekonomska svoboda je predpogoj demokracije.
ttps://www.youtube.com/watch?v=ffFZ2T2rw_M
kdorkoli
Od levice ne moremo pričakovati ekonomske svobode, še posebej ne od Levice, ki trenutno na oblasti manipulira z ekonomijo. Pravzaprav nobene svobode, ravno zato so nekemu "gibanju" dali ime "SvoboDA" - gre za obliko perfidnega oblastnega nasilja, samovolje izbrancev, vsakršnega omejevanja in zasužnjevanja ljudi, nikakor pa ne za svobodo! Po osemdesetih letih življenja v krempljih agresivnega levičarjenja bi Slovenci to že lahko spoznali in se takemu "gibanju" na daleč ognili...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.