Brezplačna kosila za vse? Šolniki pravijo, da nimajo težav z lačnimi, temveč s presitimi otroki in njihovo odpadno hrano

POSLUŠAJ ČLANEK
V Inštitutu 8. marec so pripravili predloga zakonov o osnovni šoli in šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Za to, da bi njihov predlog obravnaval tudi DZ, že zbirajo podpise.

A da ta predlog ni najboljši opozarjajo številni ravnatelji in učitelji, nekateri na glas, drugi pa anonimno. Opozarjajo pa predvsem na velike količine odpadne hrane ter dejstvo, da se starši otrok ob odsotnosti ne odjavijo od subvencioniranega kosila.

Kot smo zapisali že v prispevku ob napovedi vložitve predloga, v našem šolskem sistemu subvencije šolske malice in kosila že veljajo. Do brezplačne malice so upravičeni učenci do šestega dohodkovnega razreda pri odločbi za otroški dodatek ali državno štipendijo (563,60 evra mesečnega dohodka na družinskega člana), do brezplačnega kosila pa učenci v prvih treh dohodkovnih razredih (do 382,82 evrov mesečnega dohodka na člana družine). Subvencija za malico dijakov je 100-, 70- ali 40-odstotna. Brez subvencionirane malice so le dijaki v 7. in 8. dohodkovnem razredu.

Subvencionirano malico prejema več kot polovica učencev


V Inštitutu 8. marec večkrat poudarjajo, da so otroci v šolah lačni, a podatki, ki smo jih prejeli od Ministrstva za izobraževanje kažejo, da subvencionirano malico prejema več kot polovica učencev, brezplačno kosilo pa skorajda vsak četrti učenec.

V šolskem letu 2013/2014 je subvencionirano malico prejemalo 46 % otrok, od takrat naprej in vse do lanskega šolskega leta pa odstotek vseh, ki imajo subvencionirano malico, presega 50 % vseh učencev.  Najvišji odstotek je bil v šolskem letu 2016/2017, ko je subvencionirano malico prejemalo skoraj 60 %. V lanskem šolskem letu pa jo je prejemalo 54,1 % vseh otrok, ki so na malico prijavljeni, ter 53,1 % vseh vpisanih otrok v šolo. Celotna številka je torej nekaj več kot 104 tisoč otrok.

Odstotki subvencioniranih kosil so seveda manjši, a se v vseh letih gibljejo okrog 30 % vseh otrok. V šolskem letu 2013/14 je bilo vseh, ki so imeli subvencionirano malico, 13 %, lani pa že 28,7 % vseh otrok, ki so prijavljeni na kosilo. V celoti gledano popolnoma brezplačno kosilo je 23,3 % otrok, oziroma skorajda vsak četrti. Vse to znese 44 tisoč otrok.

vir: MIZŠ


 

Starši otrok ne odjavljajo od kosil, hrana pa roma v smeti


V Inštitutu 8. Marec svoj predlog branijo z besedami, da se brezplačna kosila ne bodo ponujala vsepovprek, saj se bo nanje treba še vedno prijaviti in odjaviti. A to je mogoče tudi danes, pa se v praksi ne izvaja, saj starši praktično ne odjavljajo otrok od kosila v primeru njihove odsotnosti.

Velikokrat se po besedah naših sogovornic iz področja šolstva zgodi, da otroci iz šibkih socialnih okolij, ki imajo subvencionirano malico in kosilo v celoti, prijavljeni na vse možne šolske obroke v tednu, pa se na nekatere niti ne prikažejo, ker so siti. Na drugi strani obstaja problem, da starši otroke tudi ne odjavljajo od kosila oziroma malice, ko so bolni ali odsotni, kar spet pomeni, da se vsi odvečni obroki izgubijo v odpadkih.

Ob brezplačnem kosilu za vse otroke bo tega še veliko več, so prepričane sogovornice. “Že sedaj je na nekaterih šolah veliko takšnih otrok, ki jim brezplačno kosilo pripada, pa se obroka niti ne dotaknejo, saj so raje jedli ravno tako brezplačno malico. Veliko je takih, ki se solate ali zelenjave sploh ne dotaknejo, na krožnikih pojedo le majhne koščke in praktično celotno kosilo gre v smeti. Tisti, ki želijo brezplačno kosilo za vse, še nikoli niso videli, koliko hrane zavržemo že sedaj, ko je to subvencionirano le za otroke staršev z najnižjimi dohodki,” pravi učiteljica iz šole v okolici Novega mesta, ki ne želi biti imenovana, in ob tem dodaja, da učiteljice nimajo vzvoda, da bi otroke “silile” k temu, da bi sploh poskusili, kaj je za kosilo.

V primeru odsotnosti ni odjav, saj kosilo itak plača država


Učiteljica dodaja tudi, da starše vedno znova opozarjajo naj otroke ob boleznih ali drugih odsotnostih odjavijo učenca od šolske prehrane. "Ko dobim elektronsko sporočilo, da nekega otroka ne bo v šolo, jim v odgovoru pošljem tudi, da naj otroka odjavijo od kosila in malice. A se to praktično nikoli ne zgodi. To je dokaz, da ko država plačuje obroke, starši nimajo nobenega interesa, da bi se trudili še z odjavljanjem od malice. In tega bo z brezplačnim kosilom za vse še veliko več."

Na drugi strani so v Inštitutu 8. Marec prepričani, da je namen šolske prehrane tudi to, da iz otrok naredi gurmane.


“Če bi bili otroci res lačni, bi pojedli vse”


V inštitutu 8. Marec so vse od začetka najave zbiranja podpisov za predlog brezplačnega kosila za vse osnovnošolce poudarjali, da so otroci v slovenskih šolah lačni. A predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije Gregor Pečan je to že večkrat zanikal, saj da učitelji in ravnatelji v praksi tega problema sploh ne zaznavajo. Enako meni tudi ravnatelj Dušan Merc.

To ugotavlja tudi druga sogovornica iz iste šole v okolici Novega mesta, ki je prepričana, da je brezplačna hrana za vse le populistični ukrep, ki otrokom ne daje tega, kar zares potrebujejo. “Prav je, da se z brezplačno hrano poskrbi za tiste, ki si hrane zares ne morejo privoščiti, in to je že urejeno. Tako da ne verjamem v besede, da so otroci v slovenskih šolah lahko lačni. Morda je tu pa tam kakšen mejni primer, a to vsaj po mojih izkušnjah šole interno prej ali slej rešijo. Mi je pa zelo težko gledati, kako otroci hodijo v jedilnico po hrano, ki potem praktično vsa ostane na krožnikih, saj pravijo, da niso lačni ali pa da jim ta ne diši. Če sem malce ostra, če bi bili lačni, bi pojedli vse, kar bi na krožniku dobili,” je prepričana učiteljica, ki pravi, da njeno mnenje v sedanji družbi ni popularno, je pa prepričana, da si to misli velika večina šolskih delavcev v Sloveniji. Javno se obe sogovornici nočeta izpostavljati tudi zaradi tega, ker čutita številne pritiske v debatah s starši, ki izvirajo tudi iz raznih tvitov, s katerimi žuga 8. Marec.


Hud problem odpadkov: 18 kg na učenca samo v šoli


“Nisem slišal za osnovno šolo, kjer ne bi hrane "metali stran". Ko bodo kosila brezplačna, bodo posode z "odvečno hrano" še bolj polne," je pred nekaj dnevi zapisal Aljoša Stojič v svoji kolumni za Večer in s tem izzval tudi ogorčene odzive Inštituta 8. Marec.



Prehrana otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se po oceni stroke v Sloveniji izboljšuje. A tudi na ministrstvu opozarjajo na velike količine odpadne hrane. Glede na podatke statističnega urada na leto odvržemo 143.570 ton hrane, kar je 68 kilogramov hrane na prebivalca. Pri tem pa je 40 odstotkov zavržene hrane še vedno užitne.

Najhuje pa je, da kar nekaj tega odpada pridelajo tudi šole. Računsko sodišče je v pregledu šestih slovenskih šol v letu 2018 ugotovilo, da vsak učenec samo v šoli pridela 18 kilogramov odpadne hrane v enem letu in to brez uvedbe brezplačnega kosila.

Na celjskih šolah ima na primer brezplačen obrok že sedaj zagotovljenih več kot 40 % vseh učencev. Ob vsem pa skrb zbuja tudi relativno velika količina zavrženih odpadkov. Na celjskih šolah ravnatelji in vodje šolske prehrane ocenjujejo, da se zavrže med 10 in 30 % vse pripravljene hrane. Če lahko številke na hitro poenostavimo, to pomeni, da bi pri 100 % brezplačnem kosilu za vse ta odpad znašal vsaj med 20 % in 60 % vse hrane, kar je katastrofalna številka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike