"Brez močne NSi ni razvojne vlade". Mislijo resno?

"Če kdaj, potem prav zdaj Slovenija potrebuje razvojno vlado," pri čemer ne bo toliko pomembno kdo bo zmagal, temveč "katere stranke se bodo uvrstile od tretjega do petega mesta," je nedavno dejal predsednik NSi, mag. Matej Tonin. 

"Razvojne vlade - pa naj bo to z desnimi ali levimi strankami - ni mogoče oblikovati brez Nove Slovenije," je zaključil.

Kaj je pravzaprav 34-letni Kamničan s tem mislil? Na Domovini smo se poglobili v vsebino njegovih besed, pregledali programe strank, opravili izračune in skušali ugotoviti, ali je možno, da prihodnja koalicija, ki bi jo lahko razumeli kot razvojno, zaobide Novo Slovenijo.

Evropska komisija je včeraj državam članicam poslala redna letna priporočila za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti. In ta se za Slovenijo zadnja leta kar ponavljajo: reforme, reforme, reforme ...

A teh v minulem štiriletnem mandatu vlade Mira Cerarja enostavno ni bilo, zato je ekonomist dr. Anže Burger za POP TV ocenil, da je "njegova vlada ena najslabših vlad v zgodovini Slovenije, ker v najboljših časih ni izpeljala niti ene prave strukturne reforme." 

Slednje kot razvojno vlado izključuje tisto, ki bi jo ponovno vodila SMC, saj bi s tem zgolj ohranjali znani status quo. Verjetno podobno velja za DeSUS, ne vemo pa, če lahko iz razvojne koalicije takoj izključimo tudi najšibkejšo partnerico te vlade, SD.

A poglejmo najprej širše: kakšna bi torej morala biti bodoča vladna koalicija, da bi si od nje vendarle lahko obetali izvedbo potrebnih reform in bi jo zato lahko označili za "razvojno"? Mar res kakšne koalicije ni mogoče sestaviti brez NSi? In navsezadnje, je Nova Slovenija sploh razvojna stranka?

Koalicijska kombinatorika, ki bi lahko prinesla razvojno vlado

Začnimo pri koncu. Že ne pretirano poglobljen pregled obširnega volilnega programa NSi kaže, da so krščanski demokrati stranka sprememb.

Pravzaprav bi s svojim programom, če bi ga izpeljali, različne družbeno-politične sisteme za slovenske razmere pošteno pretresli, če hočete, reformirali. Uvedba večje konkurenčnosti med zavarovalnicami in zasebne pobude v zdravstvu, spodbujanje raznolikosti v šolstvu, davčna reforma z razbremenitvijo dela in uvedbo razvojne kapice, temeljita prevetritev sodstva ...

A politika je vedno stvar kompromisov in v tem smislu umetnost možnega - iskanja najvišjega skupnega imenovalca. Ker NSi gotovo ne bo zmagala z absolutno večino in najbrž tudi ne z relativno, temveč lahko kot zmago razume napovedanih 10 mandatov - je uresničitev njenega programa omejena z vsebino programa potencialnih koalicijskih partnerjev.

Pa ti, sploh tisti, ki so v boju za relativno večino in s tem prvo pravico poskusa oblikovanja vlade, sploh imajo ambiciozne programe, ki obetajo spremembe?

Koliko so z NSi-jevim programom kompatibilni programi SDS, SD in LMŠ?

Če torej sprejmemo tezo, ki se zdi realna; da sta za močno razvojno vlado pomembna predvsem močna prvi in drugi partner (čeprav nas zgodovina uči, da je lahko najšibkejši člen vlade hkrati največja razvojna cokla), je ključno preveriti, kaj ponujajo potencialni največji koalicijski partnerji - torej tisti, ki so v igri za volilno zmago.

Je njihov program dovolj dodelan ter razvojno ambiciozen, da bi najvišji skupni imenovalec s programom NSi Sloveniji prinesel razvojno vlado?

Poglejmo.

Koalicija SDS + NSi + ?

Začnimo s scenarijem volilne zmage SDS. Točen volilni rezultat je sicer ta trenutek nemogoče napovedati, a za naše potrebe preigravanja morebitnih koalicij se naslonimo na trenutna razmerja med strankami v skupku večih anket, kar računa spletna stran volilna-napoved.si.

Kot je razvidno iz desnega prikaza, bi obema desno-sredinskima strankama za oblikovanje parlamentarne večine ta trenutek še vedno zmanjkalo 12 glasov. Te bi kot tretja partnerica  v tem trenutku lahko zagotovili le SD ali LMŠ. Vse druge kombinacije bi zahtevale še četrto partnerico.

A najprej se vprašamo, ali lahko v primeru zmage SDS sestavi (razvojno) vlado brez NSi? Odgovor je jasen NE. SDS preveč strank izključuje iz možnosti sodelovanja, za potencialno veliko koalicijo pa verjetno ne bi bila dovolj niti kombinacija prve in druge stranke po rezultatu (recimo SDS in LMŠ).

Kaj pa kompatibilnost programov SDS in NSi? Pri tem ni večje dileme. Tako pregled programov kot zgodovina politične prakse v parlamentu kažeta, da gre za programsko najbolj sorodni stranki na slovenski politični sceni.

Spodnja tabela kaže kompatibilnost programov na različnih programskih področjih. Zeleni znak pomeni popolno kompatibilnost, rumeni kompatibilnost do te mere, da bi bil s kompromisi dogovor mogoč, rdeči znak pa predstavlja programsko nekompatibilnost.

Koalicija LMŠ + NSi + ?

Je mogoča razvojna vlada, kjer sta partnerki Lista Marjana Šarca in NSi? Šarec napoveduje spremembe, a problem je, da zaradi plitvosti njegovega programa (oziroma načrta) ne moremo za vsa področja točno vedeti, kakšne.

Tudi s pomočjo sklepanja iz njegovih javnih nastopov smo vseeno sestavili spodnjo tabelo kompatibilnosti programov po področjih.

 



Kot vidimo, sta programa NSi in LMŠ redkokje povsem kompatibilna, a obenem se na praktično nobenem področju ne izključujeta do te mere, da bi kompromis zahteval zatajitev bistvenih načel.

Za družinsko politiko sicer ne vemo, ker je Šarec v svojem načrtu ne omenja niti z besedo (kar je sicer pomenljivo sporočilo samo po sebi). A na splošno lahko zaključimo, da bi bil koalicijski dogovor med strankama mogoč (kar navsezadnje dokazuje tudi lokalna kamniška koalicija).

A parlamentarna aritmetika vseeno kaže, da bi takšni koaliciji do parlamentarne večine zmanjkalo precej poslanskih sedežev. Tu se najprej ponuja SDS, ki bi s svojimi odstotki zagotovo zagotovila udobno večino za vladanje. Prav tako bi se stranke programsko lahko v bistvenem uskladile, ovira je kvečjemu ideološka - morebitno Šarčevo izključevanje Janše.

Druga opcija bi bila priključitev Židana obema kamničanoma, a s tem bi bil na kocki "razvojni moment" takšne vlade, ovira pa so tudi večja programska nasprotja med NSi in SD, kar bomo videli v naslednjem primerjalnem sklopu.

Vsaka druga kombinacija bi zahtevala vsaj 4 partnerje, kar bi slabilo tako razvojno komponento vlade kot omejilo vpliv NSi v njej, zato je veliko vprašanje ali bi ta stranka šibko pozicijo v pretežno levi vladi sploh sprejela.

Koalicija SD + NSi + ?

Kaj pa kombinacija, ki si jo je javno zaželel predsednik Socialnih demokratov, Dejan Židan?

Desna grafika kaže, da ta kombinacija trenutno ne bi zbrala niti 20 poslanskih glasov, saj SD vsaj v anketah iz dneva v dan izgublja.

Če se zadnji teden ne vrne v boj za vrh, so ti računi nesmiselni, ampak ker gre za resno stranko, ki je ne gre kar tako odpisati, vseeno preverimo kompatibilnost progama Socialnih demokratov in Nove Slovenije.



Primerjava programov pritrjuje tistemu, kar se zdi tudi navzven; NSi in SD sta vsebinsko v marsičem povsem nekompatibilni, celo nasprotujoči si stranki. Denimo v odnosu do javnega sektorja, do zasebne pobude v zdravstvu, šolstvu, vlogi državnega lastništva v gospodarstvu, privatizacije, migracij in vrednot; odnosa do komunizma, pravic istospolnih in podobno.

Čeprav gre za dve resni, organizacijsko in strukturno močni stranki, sta hkrati nekompatibilni koalicijski partnerici in brez kompromisov, ki bi bistveno posegli v programska izhodišča ene izmed njih, koalicija ni mogoča.

Edina opcija za razvojno vlado, ki bi vključevala obe stranki, bi bila velika premoč NSi nad SD v koaliciji, ki pa se zdi nerealna. Zato je skoraj nemogoče, da bi se ti dve stranki srečali v bodoči vladni koaliciji.

Za ustavno večino levici trenutno manjka le nekaj odstotkov.

Ker programskih idej nimajo, so se odločili, da jih bodo odščipnili NSi, z ustrahovanjem žensk.

— Libertarec (@Libertarec) May 24, 2018

Zavedajo se, da je resnična nevarnost orbanovski ustavni večini levih strank @NovaSlovenija, ker nagovarja tudi sredinske volivce. https://t.co/e0TCCE3qY4

— Žiga Turk (@ZigaTurk) May 23, 2018