Brez čebelarskega dela bi v Sloveniji ostali brez 80 % vseh čebel

Danes že 6. leto zapored obeležujemo svetovni dan čebel, ki so ga države članice OZN soglasno potrdile na predlog Slovenije leta 2017. Pobudo za razglasitev dne je dala Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). 20. maj je dan, ko je bil leta 1734 rojen Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva.

Čebele so vse bolj ogrožene zaradi škodljivih dejavnikov, kot so pesticidi, ki povzročajo padec odpornosti čebel. Te predstavljajo ključen dejavnik zdravega okolja in biotske raznovrstnosti, obenem pa naj bi bila danes vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, ki povečuje kmetijsko pridelavo, ta pa ustvarja in ohranja delovna mesta.

V zadnjih 50 letih se je kmetijska proizvodnja, ki je odvisna od opraševanja, povečala za štirikrat – kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, pa se je podvojila. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da opraševanje potrebno pri 71 % rastlinskih vrst, ki jih gojimo za človeško prehrano.

Prav zato čebelarstvu pripisujejo znatno vlogo pri varstvu narave, kulturne dediščine in pri gospodarstvu.

Največ čebelarjev v osrednjeslovenski regiji

Po podatkih SURS-a iz leta 2021 imamo v Sloveniji okrog 213.000 čebeljih panjev ali približno 1 % vseh panjev v EU-27.  Glede na podatke centralnega registra čebelnjakov je bilo v oktobru 2020 na Slovenskem 11.293 čebelarjev, med njimi 3.163 kmetijskih gospodarstev, ki so gojila več kot polovico od 213.581 čebeljih družin.

V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija naj bi bilo nekoliko več (57 %) čebeljih družin. Največ čebelarjev naj bi bilo v osrednjeslovenski statistični regiji (okoli 15 % ali 16.800 vseh čebeljih družin), nato v pomurski regiji (14 %).



V mestni občini Ljubljana so kmetije gojile 3 % vseh čebeljih družin. V Solčavi, najredkeje poseljeni občini v Sloveniji, so imeli 1 čebeljo družino na 4 prebivalce te občine oziroma 128 čebeljih družin.

Odkupne cene vseh vrst medu na Slovenskem zadnja leta rastejo, cena medu na tržnicah se je od leta 2010 do 2020 skoraj podvojila (s 5,67 evrov na kilogram na 10,08 evrov). Slovenski čebelarji večino medu prodajo na domu. Cena litra medu iz lastne prodaje na tržnicah se je v letu 2020 glede na 2000 potrojila.

Pridelava medu v Sloveniji se spreminja glede na okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje čebel ter njihove panje. Medtem ko smo največ pridelali 2.550 ton medu in smo imeli leta 2000 112-% stopnjo samooskrbe, smo leta 2020 pridelali okoli 1300 ton, poraba tistega leta pa je bila skoraj dvakrat večja (skoraj kilogram medu na prebivalca), zaradi česar je bila stopnja samooskrbe 67-%.

Rusko-ukrajinska vojna in ukrajinsko čebelarstvo

Stopnja samooskrbe naj bi od leta 2010 nihala med 20 % in 85 %, izvoz medu pa naj bi se med 2010 in 2020 povečal s 40 na kar 306 ton medu, a poskočil je tudi uvoz – s 585 na 1106 ton.

Leta 2020 smo v Slovenijo uvozili 1.106 ton medu, izvozili pa smo jih le 306. Največ medu (250 ton) smo uvozili iz Belgije, nato pa iz Madžarske, Grčije in Hrvaške; največ smo izvozili na Japonsko (111 ton za več kot pol milijona evrov), nato v Kanado, Grčijo, Kosovo in Italijo.

V istem obdobju so države članice EU največ izvažale v Združeno kraljestvo (7.900 ton), uvozile pa so skoraj 177.650 ton medu, od tega kar 55.000 ton iz Ukrajine, nato pa še 39.000 ton s Kitajske.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino trpi tudi ukrajinsko čebelarstvo. Ukrajina velja za eno od petih največjih proizvajalk medu na svetu. Ker gre za večji ukrajinski industrijski sektor, je invazija ogrozila državno prehransko varnost in gospodarstvo.

Več ukrajinskih čebelarjev je moralo zapustiti svoje domove in čebelnjake, s čimer so tamkajšnje čebele ostale ogrožene. Več čebelarske opreme in pridelka je bilo uničenega tekom vojne. Preživele čebele tako stradajo.

Slovenski čebelarji dobro skrbijo za čebele

Slovenija je leta 2011 med prvimi v EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ocenjuje, da v Sloveniji za čebele zelo dobro skrbimo. Vse od zaostritve zakonodaje glede omejevanja pesticidov so pomori čebel zelo redki, kot pravi, gre le za posamične izjeme kršitev zakonodaje. Zakonodaja je dovolj ostra in ustrezna, kar pa ne velja za vse države.

Čebelarsko delo je zelo pomembno za preživetje čebel in vseh rastlin, ki jih oprašujejo. Noč navaja, da bi brez čebelarskega dela v Sloveniji ostali brez 80 % vseh čebel.

Največji problem tako predstavljajo ne pesticidi, temveč nenavadne podnebne razmere zadnjih pomladi, ki lahko znatno ogrozijo čebele – zlasti, če za njihovo preživetje ne poskrbijo čebelarji.