Brexitu so šteti dnevi - ga bomo sploh dočakali?

POSLUŠAJ ČLANEK
Britanska premierka Theresa May se je pred nedeljskim vrhom, na katerem naj bi potrdili ločitveni sporazum, v Bruslju sešla na delovnih pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Pogovarjala naj bi se zlasti o skupni politični izjavi o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.

Potrjeni osnutki


Osnutek ločitvenega sporazuma med Brusljem in Londonom je do zdaj potrdila britanska vlada. Na nedeljskem vrhu bodo odločali predstavniki sedemindvajseterice, ki po brexitu ostaja v Uniji. Ločitveni sporazum morajo nato potrditi še Svet EU-ja in Evropski parlament ter britanski parlament. Glavni pogajalec Unije za brexit Michel Barnier je prejšnji teden z Londonom dosegel dogovor o osnutku, ki naj bi ga države članice povezave sprejele na izrednem vrhu v nedeljo.

Glavna značilnost osnutka sporazuma je, poleg vseh mogočih določil, je, da predvideva daljše obdobje prilagoditve na izhod iz Evropske Unije, ki kaže na to, da se pušča Veliki Britaniji določen manevrski prostor. Obenem pa je jasno, da je Evropska Unija v teh pogajanjih dosegla maksimalni možni izkupiček. Ločitveni sporazum ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi se izteklo do konca leta 2020, a ga je mogoče enkrat podaljšati.

Težavna Španija


Če v osnutku dogovora o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije ne bo sprememb glede vprašanja Gibraltarja, Španija brexita ne bo podprla, je napovedal španski premier Pedro Sanchez. Španija meni, da v besedilu osnutka dogovora o brexitu ni dovolj jasno navedeno, da morajo pogajanja o odnosih med Brusljem in Veliko Britanijo ter pogajanja o statusu Gibraltarja potekati ločeno. Madrid zahteva, da morajo biti neposredna pogajanja med Španijo in Veliko Britanijo v besedilu izrecno zapisana.

Gibraltar, v katerem živi nekaj več kot 30.000 ljudi, tako v zadnjih mesecih išče nove poti za začetek novega obdobja – svojega obstoja in delovanja po brexitu. 90 odstotkov finančnih storitev v "Skali" je opravljenih z Veliko Britanijo, a veliko se jih vsak dan vozi na delo v Španijo in nasprotno, zato jih skrbi morebitna zaostritev mejnega režima in morebitne spremembe zelo ugodne davčne politike, ki jo vlada v Madridu dojema kot nezakonito konkurenco.

Na skrajnem jugu Iberskega polotoka je od leta 1713 pod britansko suverenostjo, a si ga Španija lasti zase. "Gibraltar ne spada k Združenemu kraljestvu, ta ga zastopa, a mu ne pripada," je poudaril Sanchez.

Se bo Brexit zgodil?


V včerajšnjem intervjuju je laburistični vodja John McDonnell dejal, da je težko predvideti, da se bo Brexit zgodil, saj obstaja stvar, ki se imenuje parlamentarna demokracija. Dejal je, da je pri tem vprašanju prisoten določen "Nostradamus" element. Njegov pogled je, da vlada mora, vsaj v tem trenutku, spoštovati to, kar so si ljudje zaželeli na referendumu. In da mora to željo uresničiti na način, ki bo prinesel dolgoročno zaščito britanski ekonomiji in službam ljudi.

Podoben element "parlamentarne demokracije" stoji tudi na strani Evropske Unije. Tako je bil Michel Barnier opozorjen, da morajo biti vsi pogovori zaključeni tekom današnjega dneva, saj bo le tako mogoče izpeljati glasovanje pred nedeljo. Nemški ambasador v Bruslju je celo dejal, da bo morda Angela Merkel odpovedala obisk v belgijski prestolnici, če njena ekipa ne bo prejela končnega dokumenta vsaj 24 ur pred začetkom srečanja.

EU sicer pričakuje od svojih voditeljev, da bodo podprli 585 stranski dokument, ki postavlja okvir prihodnjega odnosa. Vendar kar nekaj držav je dvignilo glas že pri začetni 23 stranski politični izjavi, ki je bila objavljena pred kratkim. Angela Merkel je dejala, da upa, da bo v nedeljo prišlo do srečanja Sveta, kjer bo mogoče podpisati izhodni sporazum in se pogovoriti o prihodnosti odnosov med tema dvema partnerjema.

KOMENTAR: Uredništvo
Brexit in politična prihodnost
Amber Rudd, članica kabineta premierke Mayeve je jasno komentirala situacijo z besedami, ali se sprejme dogovor, kot je bil izpogajan, ali pa se pohitreno premikamo v smer novega referenduma. Nadalje je jasno, da Brexita brez dogovora preprosto ni mogoče izpeljati. Preveč je elementov, ki so bili do sedaj skupni Veliki Britaniji in Evropski Uniji, da bi ti dve partnerici razhod prepustili naključju. Obenem pa so pogajanja in dolgo prehodno obdobje, ki ga je mogoče celo podaljšati, daje prostor Veliki Britaniji, da bolj prosto zadiha na področju interne politične klime. Trda linija zagovornikov Brexita trenutno ne obvladuje dovolj glasov, da bi lahko izpeljala daljšo blokado sporazuma, ali celo odstavila Mayevo. Tako vidimo samo veliko političnega laježa, ki pa nima realne politične moči, da bi ugriznil. Seveda pa ostaja vprašanje, ali Mayevi ostaja dovolj časa in energije, da bi žela sadove svoje zapuščine, ali jo v prvi polovici prihodnjega leta ne čaka boj za politično preživetje. Podobno, kot glavnega pogajalca s strani EU, Barnierja, v istem obdobju čaka politični razcvet. Namreč s svojim delom v Brexitu se je v bruseljskih in širših krogih dokazal, ter zgradil določen politični kapital, ki ga bo gotovo poskušal vnovčiti. Morda v Franciji, morda na ravni Evropske Unije. Bomo videli, kaj nam bo prinesla politična pomlad in evropske volitve.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike