Boštjan M. Zupančič: Sloveniji kraljuje plebeizacija

Merilo izbire dobrega vladarja države so bile že v starejši antični zgodovini rimskega imperija njegove sposobnosti, piše Boštjan M. Zupančič v svoji kolumni na Siol.net. Način pozitivne selekcije ali meritokracije je presojal le to, koliko posameznik prispeva k dobrobiti države. 

Težava nekdanjih komunističnih držav je, da je komunizem izhajal iz zavisti nižjih slojev, zato je razvil militarni egalitarizem, ki pa je vedno nasilje na sposobnimi, kar vodi v propad države. Posledice te t.i. plebeizacije, kot jo imenuje Zupančič, pa čutimo še danes.

V nadaljevanju je bila tragika slovenske osamosvojitve po mnenju avtorja v tem, da "ko je avantgardno vlogo manj sposobnih (partije) zamenjala demokracija, je bila plebeizacija (reagrarizacija) že dolgo na sceni, ljudje pa so po 50 letih hujskanja zoper meščanske ljudi volili po logiki najnižjega skupnega imenovalca." Ta struktura pa se je nato po železnem zakonu sociologije obnavljala v sebi enako strukturo.

Od tod, verjame sodnik in profesor, torej izvira dejstvo, da v državi nič ne deluje, katastrofe pa se vrstijo kot po dnevnem redu. V kapitalizmu bi logika trga morala biti tista, ki naj bi uveljavila meritokratični princip, ki je veljal v rimskem imperiju.

Politični ideal bi bil, da bi na volitvah uspelo tistemu, ki je najbolj zaslužen za dobrobit celotne družbe, zato bi bilo tudi pri nas vse drugače, "če bi ljudje znali voliti tistega, ki je za družbo lahko najkoristnejši. Če se to z menjavo generacij ne bo spremenilo, bo prevladala plebeizacija," je jasen Zupančič.

Celotno kolumno si preberite na Siol.net.