Bomo po novem konopljo gojili na balkonu?

Poslanci Svobode in Levice so v parlament vložili predlog zakona, ki bi v Sloveniji uzakonil omejeno osebno rabo konoplje. V državnem zboru na redni seji sicer odločajo tudi o predlogu zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene.

Spomnimo, lani je potekal referendum, na katerem so volivci odgovarjali na dve vprašanji, povezani s konopljo. Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene? Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo? To sta bili vprašanji, na kateri so udeleženi volivci odgovorili pritrdilno – predlog o konoplji za medicinske namene je podprlo 66,71 odstotka volivcev, predlog o osebni rabi pa 51,57 volivcev. Kot smo že pisali, so v stranki Svoboda že nekaj časa napovedovali, da bodo še letos oz. v tem mandatu vložili zakon o omejeni osebni uporabi konoplje – tudi zato, da pokažejo resnost pri uresničevanju referendumskih pobud. Po preteklih napovedih naj bi bil predlog še najbolj podoben ureditvi, kot jo poznajo v Nemčiji.  

Poslanci Svobode in Levice so v parlament vložili predlog zakona, ki bi v Sloveniji uzakonil omejeno osebno rabo konoplje. Predlog predvideva, da posameznik doma lahko goji štiri rastline konoplje. Pri sebi ima lahko posameznik do sedem gramov sušenega socvetja oz. posušenih vršičkov, doma pa do 150 gramov. Za stanovanjsko enoto predlog sicer predvideva omejitev 33 gramov. Kot je pojasnila poslanka Svobode Sara Žibrat smo v Sloveniji postavili višje meje kot v primerljivih državah. V Nemčiji je dovoljeno doma imeti do 50 gramov na osebo, na Češkem je dovoljeno do 100 gramov. »Pri nas smo to postavili na 150 gramov,« je dejala Žibrat in dodala, da pričakuje, da bo tudi SD prispevala glasove za novi zakon. Zaenkrat namreč še ni znano, ali bodo zakon podprli v stranki SD. Spomnimo, ko sta Levica in Svoboda vložili zakonski predlog za medicinsko uporabo konoplje, v SD niso prispevali podpisov.

Kar se tiče testiranja vsebnosti THC v cestnem prometu, naj bi bilo podobno kot pri alkoholu. Omejitev bi bila postavljena pri treh nanogramih THC na miligram krvi. Če voznik pri tej vsebnosti ne bi kazal psihomotoričnih motenj, ne bi dobil kazni. Če bi kazal psihomotorične motnje, pa bi kazen znašala 300 evrov in štiri kazenske točke. Če bi voznikov test pokazal 3-5 ng THC/ml krvi, bo kazen znašala 60 evrov in osem kazenskih točk. Vsebnost THC nad tem pa predvideva 1200 evrov kazni in 18 kazenskih točk.

Zdravstvena stroka opozarja na škodljive posledice

Na škodljive posledice rekreativnega uživanja konoplje že ves čas opozarja zdravstvena stroka. Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) s partnerskimi organizacijami je že pred referendumom pozivalo, naj se na referendumu glasuje proti gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. »Zakon ne vsebuje potrebne strokovne utemeljitve niti vključitve strokovne javnosti, vključno z nevladnimi organizacijami s področja javnega zdravja. Prav tako ignorira jasno izraženo zadržanost velikega (skoraj polovičnega) deleža volivcev na referendumu junija 2024, kjer rezultati niso dali legitimnosti vladi za poseganje v ureditev konoplje za osebno (psihoaktivno) rabo​,« so sedaj opozorili v ZKNB.

»Gre za izključno politično odločitev, ki ne temelji na dokazih, temveč zgolj na interesih industrije in peščice tistih, ki bodo na račun zdravja mladih in tudi odraslih, pridobili finančne koristi. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije jasno kažejo: več konoplje v družbi pomeni več težav – za mlade, za zdravstvo, za varnost v prometu. Ne smemo si zatiskati oči pred podatki – legalizacija osebne rabe pomeni več uporabe, več zastrupitev, več urgentnih primerov in več psihiatričnih motenj pri mladih​​​«, je dejal Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

Izkušnje iz držav, ki so legalizirale konopljo, so jasne in zgovorne. V Koloradu se je po legalizaciji število hospitalizacij zaradi konoplje povečalo za 148 odstotkov, urgentni primeri med otroki, mlajšimi od 6 let, pa kar za 586 odstotkov, lahko preberemo na spletni stran sncda.si.

V ZDA je bilo v letu 2021 več kot 800.000 hospitalizacij povezanih z rabo konoplje. V Nemčiji, ki je lani uvedla delno legalizacijo, že poročajo o porastu črnega trga, neučinkovitem nadzoru nad »konopljinimi klubi« in resnih težavah z zaščito mladih uporabnikov. V Kanadi se je po legalizaciji vseživljenjska uporaba med mladostniki, starimi 16–19 let, povečala z 38 odstotkov na 43 odstotkov, zabeležili pa so tudi porast primerov psihoz, depresij in osipa v šolah.

Mladi so najbolj ranljiva skupina, saj se njihovi možgani še razvijajo, izpostavljenost visokim koncentracijam THC pa lahko povzroči trajne kognitivne in čustvene posledice. O škodljivih posledicah smo pred kratkim pisali v članku Bo država pri legalizaciji konoplje prezrla mnenje stroke? »Ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste,« s poudarili v Agenciji za varnost prometa. O tem, da so zdravstveni strokovnjaki proti legalizaciji in deregulaciji konoplje za osebno rabo, so se pred časom razpisali tudi na spletni strani NIJZ.