Bolj levo ne gre: ilegalni migranti, LGBT aktivisti, Romi ... na ustavnem sodišču dobivajo še eno veliko zaveznico

Jakob Vid Zupančič
POSLUŠAJ ČLANEK

Mesec dni po državnozborskih volitvah je ustavni sodnik Marijan Pavčnik napovedal, da bo s koncem leta predčasno prenehal opravljati funkcijo ustavnega sodnika. Takoj so se pojavila nekatera imena, ki bi Pavčnika nasledila, med drugim spet dr. Andraž Teršek in dr. Andraž Zidar.


Mesto na ustavnem sodišču je na današnjem tajnem glasovanju dobila Neža Kogovšek Šalamon. Podprlo jo je 53 koalicijskih poslancev, 28 opozicijskih je bilo proti, ena glasovnica od 82 oddanih je bila neveljavna. 


Nedvomno gre za najbolj levo usmerjeno sodnico (vključujoč sodnike), ki bi sodila na ustavnem sodišču. Na Domovini predstavljamo, kdo je dr. Neža Kogovšek Šalamon, nova ustavna sodnica.


Neža Kogovšek Šalamon bi referendum o družinskem zakoniku prepovedala že leta 2015 

Kakšne odločitve lahko od nove ustavne sodnice pričakujemo, je nakazala že leta 2015 v oddaji o družinskem zakoniku, ki ga je sprejela leva večina, Aleš Primc pa je zbral podpise za referendum, ki ga je državni zbor želel prepovedati.

Prepoved referenduma o družinskem zakoniku je zagovarjala tudi Kogovšek Šalamonova.

Po pritožbi na ustavno sodišče je to referendum dovolilo.

 

Zakaj bi referendum prepovedala že leta 2015:

 


Kandidatke nista podprla opozicijski NSi in SDS


Mandatno-volilna komisija je že prejšnji petek državnemu zboru predlagala dva kandidata za dve funkciji. Za viceguvernerja Banke Slovenije so predlagali Primoža Dolenca, medtem ko je kandidatka za ustavno sodnico Neža Kogovšek Šalamon.


Kot kandidatko jo je predlagal predsednik v odhajanju Borut Pahor. Nataša Kovač iz urada predsednika je odločitev argumentirala z besedami, da gre za »priznano raziskovalko, predavateljico in docentko na področju prava, njeno delo pa je vseskozi posvečeno zavzemanju za varstvo človekovih pravic, predvsem ranljivih skupin«.


Kogovšek Šalamonova je trenutno zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti. V preteklosti je več let delovala v Mirovnem inštitutu, med drugim je bila tudi njegova predsednica. Za izvolitev sicer potrebuje 46 glasov, uživa pa podporo poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice (kar bi pomenilo njeno izvolitev).


Pričakovano kandidatke ne podpirata opozicijski NSi in SDS. Med drugim je Jožef Horvat iz stranke NSi povedal, da je bilo v zadnjem času kadrovanje na ustavnem sodišču zavoženo, nad predlogom pa je »izjemno razočaran«, Danijel Krivec iz SDS pa je izrazil skrb, da bo prišlo do prevelikega poudarka na njeno zavzemanje za pravice migrantov, ustavno sodišče pa se bo še bolj nagnilo v levo kot do sedaj.


Danijel Krivec, SDS: "Dr. Neža Kogovšek Šalamon [...] je bila tudi višja znanstvena sodelavka in šest let tudi direktorica Mirovnega inštituta. Gre za skrajno levi inštitut, ki poveličuje jugoslovanski samoupravni socializem, zagovarja ideologijo sveta brez mej, pred kratkim pa so razburkali javnost s pozivom vladi, naj takoj preneha dobavljati orožje v Ukrajini, da bomo mi lahko čim prej v miru živeli [...] dr. Neža Kogovšek Šalamon je pravzaprav leva politična aktivistka, ki skrajne ideje, v katere verjame, uresničuje skozi svoje vsakodnevno aktivistično delovanje."

Jožef Horvat, NSi:  "V aktualnem razmerju politične moči bi pričakovali vsaj napoved Golobove Vlade oziroma koalicije, da bo podprla vsakega strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata, ki ga bo zagovarjala in predlagala sedanja opozicija. S tem bi v Ustavnem sodišču dosegli vsaj relativno nazorsko uravnoteženost. Zato bi bil zdaj nujen še en korak, da bi Golobova koalicija predlagala vsem parlamentarnim strankam podpis sporazuma, da bodo poslej ob volitvah novega ustavnega sodnika ali sodnice vedno vse skupno podprle kandidata oziroma kandidatko, ki bo ohranjal tako doseženo nazorsko uravnoteženost US kot zadnjega razsodnika v najtežjih sporih. Na ta način nemške politične stranke že 75 let vzdržujejo ideološko nevtralnost in visok ugled svojega Ustavnega sodišča, tri četrt stoletja. Ali smo česa podobnega morda vendarle zmožni tudi pri nas?"


Bodoča ustavna sodnica je bila tudi direktorica Mirovnega inštituta


Neža Kogovšek Šalamon je doktorica prava. Kot raziskovalka je delala na Mirovnem inštitutu, od leta 2012 pa je bila tudi njegova direktorica. Med drugim od leta 2018 deluje kot slovenska predstavnica v Evropski komisiji proti rasizmu in ksenofobiji (ECRI) pri Svetu Evrope. Zaposlena je tudi na Univerzi na Primorskem, kjer so njena področja dela opredelili kot temeljne pravice z vidika mednarodnega, evropskega, ustavnega in upravnega prava, pravo priseljevanja, azila in državljanstva, medijsko pravo, svobodo izražanja in sovražni govor ter pravo varstva pred diskriminacijo.


Če samo na hitro spomnimo, Mirovni inštitut je nevladna organizacija s sedežem na Metelkovi, ki po lastnih besedah »razvija raziskovalno, izobraževalno in osveščevalno dejavnost na področjih družboslovja in humanistike na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, spol in kulturne politike«.


Inštitut je sicer znan kot velik prejemnik sredstev s strani države, sploh je doživel povečanje prilivov med leti 2009 in 2012, od 2013 pa je njegovo financiranje stalno. Manj sredstev je prejel za časa obeh Janševih vlad.


Kogovšek Šalamonova je bila, kot že omenjeno, tudi direktorica tega inštituta, med drugim pa je zagovarjala tudi idejo, da bi ljudje v posebno spletno aplikacijo ovajali tiste, za katere menijo, da po spletu širijo sovražni govor. Že pred tem pa se je Mirovni inštitut posluževal taktik zatiranja domnevnega sovražnega govora, predvsem pa so bili tarče predstavniki konservativnega oziroma desnega političnega prepričanja.


Najverjetnejša nova ustavna sodnica je delovala tudi v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, katerega poslanstvo je »pomagati posameznikom in ranljivim skupinam pri varstvu njihovih temeljnih pravic ter krepiti vpliv nevladnih organizacij na področju varstva okolja in urejanja prostora preko pravne pomoči, zagovorništva in pravnih analiz«. V praksi so npr. nezakonitim migrantom v Bosni delili navodila z natančnejšim opisom slovenske in evropske zakonodaje in jim svetovali, naj v Sloveniji zaprosijo za azil, in podobno.


Med drugim je Kogovšek Šalamonova sodelovala na seminarju za Uradni list republike Slovenije z naslovom »Upravno pravo, človekove pravice in ranljive skupine: Primer LGBT prosilcev za azil«. S tematikami, ki smo jih našteli, se omenjena sodnica ukvarja praktično že celo svoje življenje, saj je iz tematike pravnega varstva že diplomirala (leta 2002), leta 2011 pa doktorirala na temo ustavnih, mednarodnopravnih in primerjalnih vidikih izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.


KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Stolp že visi toliko v levo, da se bo vsak čas zvrnil
"Ustavno sodišče mi deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno." (politik SD-ja Matjaž Han) “Delamo naprej. Eno leto hitro mine. Vmes menjamo ustavne sodnike.” (političarka SMC-ja, zdaj predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, Jasna Murgel) Zgornji izjavi dveh politikov leve provenience sta bistveni za razumevanje, kaj se pod zadnjimi levimi vladami dogaja na Ustavnem sodišču. Kriterij strokovnosti je že zdavnaj potisnjen v ozadje – bolj pomembno je, da na stolčke devetih ustavnih sodnikov imenujejo preverjene levičarske kadre. Po možnosti na vse – svetovnonazorska uravnoteženost Ustavnega sodišča RS, ki smo jo poznali dolga leta in ki ni omogočala predvidljivosti odločitev, je preteklost. Zdaj že nekaj časa ob vložitvi zadev na US vemo, kakšne bodo odločitve, tiste, ki so najbolj občutljive, oziroma pod drobnogledom javnosti, do razmerja glasov za in proti natančno. Tudi na levi imajo kup ustavno-pravnih strokovnjakov, za katere bi bila strokovna presoja na prvem mestu. Vendar se, kot priča izvolitev Neže Kogovšek Šalamon, odločajo drugače. Jasno je, da bolj ideološko radikalne ustavne sodnice ne bi mogli imenovati. Če kaj, pa naj ji to jemljemo v dobro ali slabo, bodo njene odločitve predvidljive. Zanimivo pa bo, predvsem s strokovnega vidika, brati njene obrazložitve. Vrata ideologiji, ki jo že leta promovira Mirovni inštitut, so zdaj, a ne samo zaradi nje, tudi na najvišji ustavni inštanci na stežaj odprta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Palestina, priznanje
Ustavna presoja protipravnega sklepa o priznanju Palestine?
  • 18. 06. 2024
stisnjena pest, komunizem, simbol
Svoboda za žico
  • 14. 05. 2024
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024