Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ''gostje'' zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Dogajanje, ki se intenzivira iz tedna v teden ter vedno bolj obupni poizkusi, da bi mediji vnaprej določili, katere bodo predvolilne teme v njihovem, pardon, v ''javnem'' interesu, nam kaže, zakaj je levica obupana, ko se mora v predvolilni kampanji boriti po enakih pravilih kot vsi ostali.

Na zgrešeno drenjanje levih strank pod dežnikom radikalne Levice je pred pol leta prvič opozoril s Facebookom generirani vzpon anti-cepilske in populistične stranke Resni.Ca. A v ozadju poletnih protestov je v zaključku letošnjega leta, hočeš nočeš pomladno-sredinski pol s pozivi k zmernosti in političnemu povezovanju očitno nekaj počel vsaj toliko pravilno, da je na levem spektru političnega prostora sprožil paniko ter hitre manevre, kako zaustaviti pozicioniranje strank, ki bi levici odškrtnilo pristop do sredine.

Danes je nesporno dejstvo, da je preuranjena ter medijsko izsiljena formacija šibke koalicije KUL, ki ji v stilu Osvobodilne fronte v resnici poveljuje radikalna stranka Levica, vsem parlamentarnim levim strankam pristrigla domet v sredino.

Strah pred tem, da bi novi prišleki, vse od Povežimo Slovenijo skupaj z novo stranko Konkretno, pa do Naše Dežele ter nekaterih starih akterjev, kot je Dobra Država, sebe ne samo s parolami temveč tudi z dejanji tokrat pred volivci dejansko ustoličili za sredino, sproža paniko vse od kvazi ''sredinskih''-''liberalcev'' Alenke Bratušek, pa vse do ne-levega in ne-desnega ''antifašističnega'' Roberta Goloba, ki bi po ''sredinsko'' s pomočjo predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, vse drugače misleče po domače kar nekam nagnal.

Danes je nesporno dejstvo, da je preuranjena ter medijsko izsiljena formacija šibke koalicije KUL, ki ji v stilu Osvobodilne fronte v resnici poveljuje radikalna stranka Levica, vsem parlamentarnim levim strankam pristrigla domet v sredino.

Zato lahko razumemo anketne manipulacije, ki trenutno potekajo na takšnem nivoju, kot jim nismo bili priča že vsaj desetletje. Dejansko so v tem trenutku manipulacije z odstotki strank na in pod parlamentarnim pragom eno izmed redkih predvolilnih orodij, ki ga globoka država še ima na voljo za nadzor poteka dogodkov.

Če smo povsem natančni, jim pri tem pomagajo tudi same nespretnosti ter neodločnost sredincev samih, kot je nedavna odločitev Pivčeve Naše Dežele, ki okrepljena z bivšo poslanko SMC-ja Matejo Udovč, želi izkoristiti trenutni ugodni trend izmerjene 4-5 % podpore, in je zavrnila sicer po njenem mnenju hvalevredno dialoško pobudo Povežimo Slovenijo.

Koalicija Povežimo Slovenijo, ki je v zadnjem času začela ''migati'', je v svoje vrste vključila novo liberalno stranko Konkretno ter Nove socialdemokrate Andreja Magajne, prav tako ni obupala nad vključitvijo še kakšne nove dodatne ekološke stranke v svoje vrste, ter se povezuje s civilnodružbenimi organizacijami od Act Tanka pa vse do Katedrale Svobode in Zbora za republiko, obenem pa je javnost začela vznemirjati z napovedmi o potencialnem alternativnem mandatarju.

Vse to je bilo dovolj, da so t.i. medijski ''gate-keeperji'' ocenili, da je to sredinsko pobudo potrebno zatreti že v kali, saj bi njeni morebitni visoki odstotki popolnoma pokvarili načrte levega bloka na volilni dan. Za Povežimo Slovenijo tako najverjetneje največji preizkus ne bodo televizijska soočenja, temveč velika medijska blokada, ki jo bo gibanje težko prebilo in na katero pobuda nedvomno mora računati. Toliko bolj kot ostale stranke se bo morala zanesti na trdo delo svojih ljudi na terenu ter na organizacijo dogodkov, ki seveda ne bodo dobili nobenega medijskega pokritja, kaj šele neposrednega prenosa ne s strani 24ur kot tudi ne iz medija N1 Slovenija (ki sta mimogrede očitno novi hišni televiziji Roberta Goloba).

Za Povežimo Slovenijo tako najverjetneje največji preizkus ne bodo televizijska soočenja, temveč velika medijska blokada, ki jo bo gibanje težko prebilo in na katero pobuda nedvomno mora računati.

Vsi ti zadnji prestopi kažejo tudi na večji problem, t.j. način izpeljave soočenj. Številne stranke si s prestopi trenutnih parlamentarcev želijo izboriti status parlamentarnega akterja in s tem pravico sodelovati v soočenjih parlamentarnih strank. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo ravno vprašanje dokončne odločitve Roberta Goloba in s tem povezano postavljanje pogojev, kako se bodo vršila soočenja, ter odziv tako klasičnih kot tudi alternativnih medijev na to problematiko, zelo zaznamovali dokončne premike na političnem parketu (ter tudi dodatno zaostrili volilno kampanjo).

A poleg Goloba je na trenutno izjemno nestabilno strukturo koalicije KUL opozoril tudi prestop nepovezanega poslanca Braneta Rajiča v Stranko Alenke Bratušek. Stranka SAB se za koalicijo KUL nič kaj ne meni, ampak igra svojo ideološko in vedno bolj agresivno igro političnega preživetja, kar se odseva tudi na nenavadno dobri uvrstitvi stranke v trenutnih anketah.

Vzpon SAB-a ter grožnja še enega ''novega obraza'', tokrat v podobi Roberta Goloba, seveda ne pomeni nič dobrega za vedno bolj pozabljenega Marjana Šarca in njegov LMŠ, ki mu v finišu zadnjih nekaj mesecev ne preostaja več veliko alternativnih opcij.

Zgrešena strategija Tanje Fajon

Na levici v zadnjih političnih prerazporeditvah presenetljivo ni bilo niti Socialnih demokratov. Vedno bolj se kaže, da je Tanja Fajon s popuščanjem ljudem v levih medijih, ki s stranko v končni fazi nimajo nič skupnega, zapravila enkratno priložnost, da sebe postavi za glavno opozicijsko pretendentko za pozicijo predsednice vlade. Namesto postavitve vlade v senci je Tanja Fajon preko popuščanja raznim Jožetom P. Damijanom ter Karlom Erjavcem in z utopitvijo v KUL koaliciji, stranko SD po politični moči skorajda že postavila ob bok SAB-u ter LMŠ-ju. Vprašanje je, ali se lahko predsednica SD-ja do konca kampanje iz tega izvleče ter kako bo na vse skupaj reagiral strankin teren. A dejstvo je, da je, kot trenutno kaže, priložnost splavala po vodi.

Končajmo z začetno ugotovitvijo, da imamo priložnost spremljati ozadje predstave, ki nam kaže za kaj je v primeru protestov in (presenetljivo opešanega) kolesariata že od vsega začetka šlo. Slovenska demokratska stranka z Janezom Janšo je svoj cilj dosegla, z nemalo političnih akrobacij obdržala vlado skupaj, izvrstno izpeljala predsedovanje EU-ju, premier pa se bo za politični obstanek boril tam, kjer je najbolj nevaren – v televizijskih soočenjih.

Njen manjši koalicijski partner Nova Slovenija bo prav tako v predvolilne duele vstopil s podobo zanesljive, programske stranke in bo prav tako kandidat za lep kos sredinskega ''kolača''. In to je za politične nasprotnike glavna težava oz. že kar grožnja.

Slovenska politična levica in mainstream mediji so svojo sredinsko torto namreč navajeni braniti tako, da jo pred drugimi skrijejo in si jo nato sami bogato postrežejo. Tokrat so prvič v nevarnosti, da jim bo od torte na koncu ostala le še tortica.