Bodo žebelj v krsto iranskega režima zabile ženske?

Vir foto: Shutterstock


V zadnjem tednu praktično vsi zahodni mediji poročajo o množičnih protestih, ki so zajeli Iran po smrti mladega dekleta, ki je bilo aretirano zaradi nepravilno nameščene naglavne rute.

Od islamske revolucije leta 1979 zakonodaja narekuje, da mora vsaka ženska, ki je prešla puberteto, pokriti lase do zadnjega pramena in nositi ohlapna oblačila. Moralna policija vsakodnevno aretira ženske, ker ne nosijo hidžaba ali ga ne nosijo pravilno.

Kaj se je zgodilo?


Mlado dvaindvajsetletnico Mahso Amini, ki je po mestu hodila v spremstvu svojega brata, so pripadniki moralne policije aretirali, ker naj ne bi imela pravilno nameščenega hidžaba, in jo odpeljali na tako imenovano prevzgojo. Do te točke zadeva ni nenavadna, saj se podobne aretacije, opozorila, šikaniranja, nasilje … moralne policije nad ženskami in moškimi v Iranu dogajajo vsak dan. Zadeva se je zapletla, ko so čez tri dni mladenko v komi prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Oblasti so trdile, da je umrla za srčnim napadom, kljub temu da je bila do tega trenutka povsem zdrava.

Njena smrt in odziv oblasti so očitno sodu izbili dno, saj so v nekaj dneh izbruhnili množični protesti po vsej državi. Ženske množično zažigajo svoje hidžabe in si v znak protesta strižejo lase. Oblasti so se odločile nasilno zatreti proteste, organizacija Iran Human Rights do danes beleži stotine ranjenih in 31 umrlih. V državi je močno omejen internet in blokiran dostop do družbenih omrežij, saj preko njih poteka širjenje informacij in organizacija protestov.
Po novem je za snemanje in objavljanje slik ter videov brez hidžaba zagroženih do deset let zapora.

Strah oblasti pred lasmi


Očitno se oblasti bojijo. Ženske se za svobodo niso začele boriti danes, vedno več jih je in pridružili so se jim tudi moški. O boju iranskih žensk za pravico do svobodne izbire glede nošnje hidžaba, smo večkrat pisali že pred leti. Pobudnica sprememb je bila danes iz Irana izgnana novinarka Masih Alinejad, ki je leta 2014 začela gibanje Moja zakrita svoboda (My Stealthy Freedom). Na Facebooku je objavila svojo sliko brez hidžaba in povabila druge ženske, da jo posnemajo. Rezultat: Deset milijonov sledilcev in na tisoče slik in videov žensk brez hidžaba.

Morda se to za nas sliši zanimivo in nekako uporniško imenitno, toda v Iranu je to nevarno početje, ki te lahko spravi v zapor. Po novem je za snemanje in objavljanje slik ter videov brez hidžaba zagroženih do deset let zapora.

»Hidžab je orodje, ki ga režim uporablja za nadzor žensk in prek njih iranske družbe,« je povedala Masih.

Gibanju je sledila akcija Moški v hidžabu, kjer moški oblečeni v hidžab stojijo poleg svojih gologlavih žena, sester in mater. Začelo se je, ko je Masih obdelala sliko iranskega zunanjega ministra, da je nosil hidžab. Ta slika je prejela neverjetnih 13 milijonov ogledov (danes na spletu ni več dostopna). Naslednja akcija je bila »Moj fotoaparat je moje orožje«, kjer so ženske poskušale snemati in tudi objaviti aretacije s strani moralne policije.
Kar pa je žalostno, moteče in boleče, pa je odnos zahodnih feministk do teh resničnih težav resničnih žensk v resnično diktatorskem sistemu.

Masih je prepričana, da bodo iranski režim zrušile ženske. In seveda moški, ki jih bodo podprli. Morda to jesen, morda drugo leto. Prvi žebelj je že v krsti in očitno tudi kri in žrtve ne morejo več ustaviti novega vetra. Naj pade, kot je padel berlinski zid, s čim manj trpljenja in žrtev nedolžnih.

Zablode zahodnih feministk


Kar pa je žalostno, moteče in boleče, pa je odnos zahodnih feministk do teh resničnih težav resničnih žensk v resnično diktatorskem sistemu. Eno so seveda geopolitični razlogi, zaradi katerih se pogosto zdi, da dobijo zahodno medijsko pozornost zgolj zgodbe, ki imajo temu geopolitičnemu interesu kaj ponuditi. Drugo pa so organizacije, največkrat financirane s strani davkoplačevalcev, ki bi se naj zavzemale za pravice žensk po vsem svetu, zavzemajo se pa za to, kam bo lahko kdo hodil na stranišče in kaj je kdo napačnega rekel komu od "naših".

Tu se odvija resničen boj za ženske pravice, bolj srdit kot se je moral odvijati kadarkoli v Evropi, mi pa glede tega ne rečemo nič, kaj šele da bi jih podprli.

Očitno v zelo debelo vato zavite feministke, so pred leti na Švedskem celo protestirale, odete v hidžabe, češ da so ti ženska pravica. V posmeh milijonom ženskam, ki jih prisilno in pod grožnjo zapora ali celo smrti nosijo prav vsak dan svojega ženskega življenja.

Takšne zgodbe bi morale biti preizkusni kamen za vsako organizacijo, ki se ukvarja z ženskimi pravicami in tudi za vsako medijsko hišo, ki se ukvarja z iskanjem dlak v jajcih svojih političnih ne-favoritov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30