Bo zakon o psihoterapiji vnovič dobil dovolj glasov?

Državni svet (DS) je na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v sredo na izredni seji odločal o predlogu odložilnega veta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti (ZPtD), ki ga je državni zbor sprejel 23. oktobra 2025. Svetniki so predlog odložilnega veta s 13 glasovi za in 11 glasovi proti podprli. Zakon po mnenju predlagateljev veta določa prenizke standarde usposobljenosti psihoterapevtov, poleg tega zakon ne postavlja jasne ločnice med preventivo, svetovanjem in zdravljenjem. Državni zbor je prejšnji teden zakon sprejel z 41 glasovi za in štirimi proti. Vnovič bo za potrditev zakona potrebna absolutna večina.

Predlog veta je predstavil državni svetnik Jožef Školč, ki je poudaril, da je interesna skupina vložila predlog odložilnega veta, ker zakonskim rešitvam, ki jih spremljajo resni strokovni, sistemski in etični pomisleki, nasprotuje večji del zdravstvene stroke. Spomnil je, da je bilo ob obravnavi predloga zakona na skupni seji pristojne komisije DS za socialno varstvo ter zainteresirane komisije za izobraževanje ugotovljeno, da med deležniki v sistemu sicer obstaja širše soglasje, da je področje psihoterapije v Sloveniji nujno urediti na sistemski način, a se pogledi na ustrezno ureditev bistveno razlikujejo.

Državni svetniki, ki veta niso podprli, so obrazložili, da zakon prvič vzpostavlja pot za ureditev področja. Izpostavili so, da pomoč potrebuje vse več ljudi, zakon pa je dober korak za zagotovitev pomoči. »To, da si zdravnik, še ne pomeni, da veš kaj več o psihoterapiji,« je nasprotnike zavrnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar. Izpostavila je, da se je zakon o psihoterapiji pod to vlado pripravljal že tri leta, ločitev na svetovanje in zdravljenje, ki jo zahteva zdravstvena stroka, pa po njeni oceni ni mogoča.

Zakon so zavrnili ali do njega izrazili resne pomisleke številni strokovni organi in institucije – med drugim več kot 40 razširjenih strokovnih kolegijev, klinični centri, Zdravniška zbornica Slovenije, strokovna združenja, pedagoške in filozofski fakulteti ter celo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS.

Zakon po mnenju predlagateljev veta določa prenizke standarde usposobljenosti psihoterapevtov, saj omogoča, da kandidati brez strokovnega izpita in pripravništva po kratkem usposabljanju delujejo samostojno, kar predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Predlagatelji opozarjajo, da zakon ne postavlja jasne ločnice med preventivo, svetovanjem in zdravljenjem ter je v nasprotju z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. Pomisleki se nanašajo tudi na finančno izvedljivost – po ocenah ZZZS bi bilo potrebnih 20–40 novih timov psihoterapevtov letno, za kar pa ni zagotovljenih sredstev. Zakon so zavrnili ali do njega izrazili resne pomisleke številni strokovni organi in institucije – med drugim več kot 40 razširjenih strokovnih kolegijev, klinični centri, Zdravniška zbornica Slovenije, strokovna združenja, pedagoške in filozofski fakulteti ter celo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS.

Predlagatelji odložilnega veta so spomnili, da je bilo na skupni seji komisij poudarjeno, da zakon neprimerno vključuje psihoterapijo v šolski prostor, kjer že delujejo svetovalne službe, poleg tega pa predvideva njeno širitev v druge javne sisteme, na primer socialno varstvo, pravosodje, obrambni sektor in druge javne službe, ki že imajo vzpostavljene svoje strukture, službe in programe, namenjene psihosocialni podpori. Menijo, da bi bilo področje psihoterapije bolje urediti v obliki svetovalne pomoči v primeru duševnih stisk izven zdravstva, medtem ko bi psihoterapijo kot zdravljenje duševnih motenj izvajali le zdravstveni delavci z ustrezno medicinsko ali psihološko izobrazbo. Na podlagi navedenih argumentov so državne svetnice in svetniki sprejeli zahtevo, naj Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti (ZPtD).

Na ZZZS opozoril, da dodatna sredstva za izvajanje zakona niso zagotovljena

»Naš namen ni napadati nikogar, temveč varovati paciente in zagotavljati kakovostno, varno ter strokovno pomoč ljudem v duševnih stiskah,« so pred nekaj dnevi sporočili z Zdravniške zbornice. Poudarili so, da na zbornici ne nasprotujejo psihoterapiji, vendar pa Zakon o psihoterapiji v sprejeti obliki po njihovi oceni ne zagotavlja strokovnih standardov, jasne razmejitve med svetovanjem in zdravljenjem, niti finančne vzdržnosti. Zadnje ne trdi stroka, ampak Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je opozoril, da dodatna sredstva za izvajanje zakona niso zagotovljena. »To pomeni, da bi se novi programi lahko financirali na račun obstoječih, torej na račun otrok, mladostnikov in bolnikov, ki pomoč najbolj potrebujejo,« so opozorili in dodali, da absolutno podpirajo, da je psihoterapevtska pomoč zakonsko urejena in brezplačno dostopna vsem v okviru socialnega varstva.

Klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri sicer že ves čas opozarjajo, da je bil predlog zakona pripravljen brez širše strokovne razprave in da uvaja rešitve, ki lahko ogrozijo varnost pacientov, proračun in kakovost zdravstvene obravnave. Po njihovi oceni opredelitev psihoterapije kot zdravstvene dejavnosti zabriše mejo med svetovanjem in zdravljenjem duševnih motenj ter ustvarja vzporedni, pomanjkljivo urejen zdravstveni sistem.

To ni zakon za psihoterapevte, ampak za najranljivejše

Na drugi strani so povezani uporabniki in psihoterapevti pozdravili sprejetje zakona. »Za področje psihoterapije v Sloveniji je to zgodovinski dan, ko sta zmagali človečnost in dostojanstvo. To ni zakon za psihoterapevte, ampak za najranljivejše: je zakon za vse, ki so kdaj trpeli v tišini, ki so iskali pomoč in naleteli na zid, čakalne vrste in nevarne obravnave,« so zatrdili. Po njihovi oceni gre za zakon, ki postavlja temelje družbi, v kateri bo duševno zdravje razumljeno kot osnovna pravica in ne več kot privilegij.

»Gre za zakon, ki bo poskrbel, da psihoterapija ne bo več samo privilegij bogatejših, ampak jo bodo dobili tisti, ki jo res potrebujejo. Psihoterapija bo končno postala dostopna,« so napovedali. Kot so zapisali, zakon po njihovem mnenju odpira vrata večji dostopnosti psihoterapije: omogoča vključevanje v javni sistem, povezovanje z drugimi zdravstvenimi delavci in večjo možnost, da bo pomoč dostopna tudi tistim, ki si zasebnih storitev ne morejo privoščiti. Za tisoče ljudi, ki že leta čakajo na pomoč v sistemu, to pomeni novo upanje.

»Pred nami pa je naslednji izziv: uresničiti ta zakon v praksi – z izobraževanji, licenciranjem, registrom in jasno mejo med psihoterapijo, psihiatrijo in drugimi oblikami pomoči. Ponovno pozivamo pripadnike drugih strok, da stopimo skupaj, saj je končno prišel čas za sodelovanje in združitev moči za največjo korist pacientov,« so pozvali in se zahvalili vsem, ki so podprli zakon.