Bernard Brščič: Težave v EU so se začele s pojavom multikulti globalistov z idejo opuščanja nacionalnih držav (1.del)

Tadeja Kreč
28
sdr

Kljub vztrajnemu delu avtorice teh vrstic, tokrat pred vami ni duela, temveč intervju. Po dveh tednih sprva ignorance, nato zavlačevanja, namreč Milan Zver (prav tako tudi Romana Tomc) po besedah različnih predstavnikov za stike z javnostmi do volitev nimata niti ene ure časa za pogovorni duel na Domovini. Ne glede na prilagodljivost nas in tudi drugega povabljenega gosta.

Intervju smo tako izvedli le z mag. Bernardom Brščičem. Brščič je odkrit, ponosen populist. Je ekonomist in filozof, po nazoru konservativni liberalec in izjemno načitan prvi obraz nedavno vznikne Domovinske lige. Treba mu je priznati globino in znanje, a kljub temu v populističnih izjavah tu in tam pride s seboj navzkriž. 

Bernard Brščič, kot veste, je bilo najprej načrtovano, da v našem duelu poglede na Evropsko unijo in njeno prihodnost soočite z nosilcem liste SDS+SLS, Milanom Zverom. Po dveh tednih neodzivnosti, odlašanja in zavlačevanja so iz SDS sporočili, da dr. Zver za pogovor z vami in nami do volitev nima prostega prav nobenega termina. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Težko komentiram, a verjetno se je gospod Zver ustrašil soočenja. Nisva somišljenika. Predstavlja tisto, kar je v skupini EPP narobe. Je rekonstruiran socialni demokrat, z desetletnim stažem v Zvezi komunistov. Kot tak idealen kader za »žlahtno desnico,« ki v Ljubljani pridiga eno, v Bruslju pa glasuje po nareku EPP sorošoidnih globalistov.

Možno pa je, da nosilcu liste SDS+SLS delam krivico, in si v 14 dneh res ni utegnil vzeti niti ene ure.

Čeprav vašo Domovinsko ligo  z radikalno Levico seveda več stvari ločuje, kot povezuje, pa imate stranke z enega in drugega roba tudi nekatere skupne točke; v konkretnem primeru denimo izstopa skupna simpatija do Putinove Rusije. Se je torej Putina po vašem mnenju treba tako bati, kot nam dopovedujejo vodilni politiki Evropske unije?

Treba ga je ocenjevati realno. Mislim, da levičarji grešijo, ker vidijo v Putinu nemesis zahoda oziroma obnovitelja komunizma. Putinov režim s pravovernim marksizmom nima nobene zveze, še manj z njegovim pankrtskim utelešenjem v frankfurtski šoli, ki s svojo multikulti LGBT agendo tvori idejno podlago globalističnih elit v EU in ZDA. Putinova Rusija teh idej ne sprejema. Sam si vzpostavitev neosocialistične multikulti tvorbe prej obetam v Bruslju kot v Moskvi.

Putina dojemam kot ruskega nacionalista, ki idejno ne črpa iz marksizma, ampak bogate tradicije ruskega konservativizma, predvsem Ivana Iljina. Tega ne razume niti naša z evroatlanticizmom okužena »desnica«. Putin ni predsednik ZDA, Francije ali Nemčije, ampak Rusije. Posledično je zavezan uresničevanju ruskih in ne ameriških ali evropskih interesov. Močna Rusija ni v skladu z interesi globalistov in snovalci novega svetovnega reda.

Tisto, kar ga druži z idejo Sovjetske zveze, je ideja imperija. Večkrat se je kritično opredelil do posledic komunizma, ceni pa imperialni vidik Sovjetske zveze in zategadelj obžaluje njen razpad.

Vam je imperij blizu?

Ne, meni je blizu kulturni konservativizem. Ruska književnost, glasba in slikarstvo so navdušujoči. Ker predstavljajo ruski kulturni prispevki temelj evropskega kulturnega izročila, se omikan človek težko ogne kulturni rusofiliji. Evropska kultura je veličastna, ruska je njen pomemben del.

To pa ne pomeni, da sem politični rusofil ali putinist. Nisem. Prepričan sem, da je Rusija druga civilizacija. Tudi Samuel Huntington evropsko civilizacijo ločuje od ruske. Ruska duša je še danes razklana na t. i. zapadnike in na t. i. slavjanofile. Morda se to najlažje vidi v zasnovi Moskve proti Peterburgu. Peterburg ima bolj evropsko dušo kot Moskva, ki je bolj usmerjena proti vzhodu. Rusi imajo precejšnje težave s svojo identiteto.

Veliko prahu je dvignilo neodločno oklevanje Violete Tomić na vprašanje novinarja Euronewsa, ali naj Rusija vrne Krim Ukrajini in njen končen odgovor, da je za drugi referendum. Kaj menite vi – naj torej Rusija Krim vrne Ukrajini?

Krim je bil od 18. stoletja ruski. Leta 1954 ga je Hruščov kar podaril Ukrajini. Podobno zgodbo smo mi imeli z Istro, ko so se komunistični veljaki obnašali, kot da meja nikoli več ne bo. Zgodovinsko in demografsko gledano je moč sklepati, da so bila pričakovanja Rusov upravičena, čeravno gre seveda za kršitve mednarodnega prava. Ampak jaz sem realist v mednarodnih odnosih, zame je ultimativni razlog obstoja države moč, se pravi, da je prišlo do udejanjanja ruskih nacionalnih interesov.

Krim je danes de facto ruski, kot je Istra hrvaška

Naj torej Rusija vrne Krim Ukrajini, ali ne?

Pričakovati vrnitev Krima Ukrajini ni realno. Krim je danes de facto ruski, kot je Istra hrvaška. Upoštevaje, da gre za jedrsko velesilo, je potrebno ravnati preudarno. Taktno. Se ne šopiriti, zlasti ne v Bruslju. Vprašajte se, koliko jedrskih konic premore Jean-Claude Juncker.

V vaši stranki se zavzemate še za večjo suverenost, oziroma avtonomijo nacionalnih držav. A kaj to pomeni za proces sprejemanja strateških odločitev in odzivanja Evropske unije, na primer na zunanjepolitičnem ali obrambno-varnostnem področju, kjer se stvari odvijajo relativno hitro, glavni globalni igralci kot so Kitajska in ZDA pa stališča sprejemajo izjemno hitro?

Preprosto. Vprašajmo se, čemu je namenjen projekt EU. Trdim, da je to prvotno prostor svobodne trgovine – 508 milijonsko tržišče. Šele nato je to politični projekt – zgolj, v kolikor deluje v interesu zagotavljanja varnosti in blaginje Evropejcev. Konkretno z vidika Slovenije je to vprašanje, kako EU koristi blaginji in varnosti Slovencev.

Kako naj EU kot celota po vaše zagotavlja varnost?

To ni celota. EU je danes hibridna tvorba, ki ne poseduje državnosti, je zveza držav. Po politični razvrstitvi je to ohlapna konfederacija, ki pa izkazuje centralistične težnje. Končni cilj je federalizacija oziroma vzpostavitev Združenih držav Evrope.

Obrambna politika ne deluje v okviru EU ampak v okviru Nata. Zakaj podvajati institucije varnostne politike, če vendar že sedem desetletji obstaja organizacija, ki je ubranila Evropo pred rdečo nevarnostjo. Trenutno ima velike težave pri osmišljanju svojega obstoja, ker vidi glaven problem v Rusiji, ne pa v invaziji nezakonitih migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Prepričan sem, da je koncept Nata pravi. Temelji na sodelovanju suverenih držav, vse skupne misije se vzpostavljajo soglasno, na podlagi sodelovanj nacionalnih vojska. Tu pa se predpostavlja uvajanje evropske vojske, ki bi bila podrejena bizantinski birokraciji in odtujenemu političnemu razredu v Bruslju, po zgledu JLA kot smo jo poznali v SFRJ.

Ne razumem, zakaj ta očaranost nad Brusljem, ko smo se ravno Slovenci pred tremi desetletji ob sprejetju Majniške deklaracije odločili, da bomo ta multikulturni federalistični projekt SFRJ pokopali. Sam vidim veliko vzporednic, vključno z JLA in Macron-Merkel idejo evropske vojske. Da je to projekt na eni strani EUSSR ali pa če hočete Evrafrika ali EUrabija.

Evropska unija je prvotno prostor svobodne trgovine – 508 milijonsko tržišče. Šele nato je to politični projekt

Zunanjepolitično, varnostno … vseeno deluje kot unija.

Ne deluje. Zavedati se morate, da posamezne države uveljavljajo svoje sebične interese. To velja za Francijo, Nemčijo, Španijo, Italijo in ostale. Pričakovati, da bo ob vseh vprašanjih prišlo do soglasja, je naivno. Obstaja več pogledov na to, kako naj Evropa deluje.

Kaj pa evropsko delovanje na področju zunanje politike?

Mislim, da je naloga zunanje politike v domeni posameznih držav članic in da je potrebno zgolj tiste res skupne stvari obravnavati na ravni skupnosti, v Bruslju. V Domovinski ligi zagovarjamo dosledno udejanjanje načela subsidiarnosti. Torej prenesti navzgor zgolj tiste funkcije, ki jih ne moremo reševati na ravni članic. To je bila izvorna ideja EU: prostor svobodne trgovine in znižanje trgovinskih ovir. Dokler je bila EU samo carinska unija, so stvari potekale dobro. Ko pa so se pojavili multikulti globalisti z idejo opuščanja nacionalnih demokracij in nacionalnih držav, so se začele težave.

Kako si torej vi predstavljate hierarhični politični ustroj Evropske unije, ki bi deloval kolikor toliko učinkovito, odzivno in konkurenčno pri uveljavljanju svojih strateških interesov v rivalstvu z drugimi globalnimi silami? Kako bi torej odgovorili Henryju Kissingerju, ki je v sedemdesetih letih cinično spraševal: »Koga naj pokličemče želim govoriti z Evropo

Poklical bi lahko predsednika Evropske komisije. Ne vidim prihodnosti v centralizaciji varnostne in zunanje politike. Temeljni problem v EU je, da evropski demos ne obstaja. Obstajamo Slovenci, obstajajo Madžari, Nemci, Finci … Če se zavedajo svoje identitete, primarno pripadnost izkazujejo nacionalnim državam. EU je za marsikaterega Evropejca abstrakten pojem. To, po čemer sprašujete, je suverena EU, federalna država, ki bi imela svojo identiteto.

Na ta način EU trenutno deluje.

Oporekam. EU je hibridna tvorba, v procesu nastajanja federacije, a osnova je vendarle suverenost nacionalnih držav. Kar želita Weber in Macron, je klasična federacija, je vzpostavitev zveze držav, oziroma Združenih držav Evrope.

Kako bi zastavili EU institucije?

Najprej potrebujejo deregulacijo, debirokratizacijo in pa zlasti – odgovornost nacionalnim državam …

Bi jim kaj dodali, odvzeli?

Poglejte 32.000 odlično plačanih zaposlenih v Evropski komisiji. Ne odgovarjajo nikomur. Imamo problem demokratičnega primanjkljaja. Evropski parlament je institucija, ki nima zakonodajne pobude. Ne more sama pripravljati zakonodaje, po drugi strani pa po diktatu komisije izjemno vpliva na življenje slehernega Evropejca.

Toliko za ogrevanje. V osrednjem delu intervjuja, ki ga bomo objavili v soboto zjutraj, smo z mag. Brščičem obravnavali ključne teme sedanjosti in prihodnosti EU-ja kot so odnos do migracij, mini spopadu civilizacij, ki se že dogaja znotraj EU same (v tem kontekstu je zanimiv pogovor o protestih muslimanskih staršev proti LGBT ideologiji v šolah v Birminghamu), pa tudi o tem, kaj moramo Evropejci pospraviti “v svoji sobi” in ali bi od Mattea Salvinija, s katerim odkrito simpatizira, kolegialno sprejel kvoto migrantov, ki jih ta želi porazdeliti po Evropi …  v soboto zjutraj na Domovina.je  
Podprite nas!

Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.

Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot “popolnoma neizobraženo drhal”.

Podprete nas lahko na tej povezavi.

28 KOMENTARJI

  1. Sprašujete nas po našem mnenju k temu, da kandidata SDS ne najdeta prostega termina za sodelovanje na soočenju na Domovini.

    Moje mnenje je, da ravnata razumno, ekonomično in logično, saj bi bilo soočenje po izkušnjah iz prvega soočenja, ko sta “prekrižala” meče Žiga Turk in Franc Bogovič, popolna izguba časa.

    Čakam na soočenje naše sestre Ljudmile Novak s Tanjo Fajon, ko bo spet prilika, da se bomo naposlušali zmernih misli in sladkobnih besed.

  2. Izvrsten intervju. Odlični odgovori. Se že veselim nadaljevanja.
    Zanimiva bi bila primerjava odgovorov, če bi bila ta vprašanja postavljena vzporedno še kateremu drugemu “politiku” v DZ.
    Ob tem, kako se je odrezala Tomičeva ob intervjuju v Bruslju, na postavljeno vprašanje o vračilu Krima, pa ne bi izgubljala besed, ker besede za oceno le-tega sploh ne najdem! Sramota!

  3. BRSCIC bi povozil Zvera…vceraj sem ga poslusal na soocenju in vse ostale, le kratek cas, pa clovek res dobi obcutek, da ti barabini res vidijo ta Brusel not nadgradnjo svoje politicne kariere in posledicno vecjo moznost zasluska…

  4. Po dooooolgem času en politik, ki ga je užitek brati. Bal sem se, da je z Rusijo malo zabredel, a ima prav, vendar je to nevarna beseda za mnoge desne volivce, in tudi kontrapropaganda bo to izkoristila DOMu v škodo. Manj je več: ta intelektualec presega povprečen volilni nivo, zato se mora skoncentrirati na bistvo: evangelij, ne predolga pridiga, evharistija. To je dovolj, da je lažje razumljeno.

    SDS pa se mora prečistiti nekih načinov, ki so se jim z leti pritaknili. Mislim da s(m)o vsaj dvoje volitev zgubili, ko je šef namesto na predvolilno soočenje odšel v Bruselj in podobno. Glede na Zverovo zgodovino, objavljeno s strani B. Turka, in Brščičevo averzijo na takšne modele, je storil prav, da je se je izognil, gospa pa je itak neinteresantna, manjka ji nekaj ostrine in neke karizme, kot tudi Zveru. Bodo pa DOM in SDS prijatelji po naslednjih volitvah, takrat bo SDS že zbrihtana in pomlajena, upajmo.
    In mimogrede, volil sem SDS, a nisem misli več na volitve, sedaj pa grem podpret DOM. Torej me ni nihče ukradel, gospod Gorenak.

    • Opazovalec, dobro ste opazili: BB je nagnen k dolgim pridigam (predavanjem). Politična sporočila pa morajo biti kratka in jedrnata. Tako, kot dolgih komentarjev na spletu nihče ne bere , se tudi pri dolgi pridigi poslušalec izgubi in odtava.

      • Ne strinjam se, da daljših komentarjev ne bere “nihče”. Odtavajo bolj kot ne od elektronike poneumljeni twiteraši, ki ne morejo prebrati in dojeti več kot sto znakov.
        Sicer pa je najpomembnejše odvisno KDO komentira.

        Torej: krajša “delovna” gesla za večino, za bolj radovedne pa daljši komentarji. A bistveno je, KDO podaja infos. Kakšne argumente ima in koliko imajo teže. Argumenti DOMovcev so za zdaj kot balvani.

  5. Zelo dober intervju. Brščiča lahko pohvalim.

    Pa tudi je res treba povedati, da se Putin bolj dosledno drži Evropske kulture, kot EU sama. EU s tem multi-kulti dejansko ruši samo sebe. Pri migracijah, pa je EU popolnoma izgubila kompas. Kje na svetu še obstaja, da državljani iz drugih kontinentov, kar udirajo na druga ozemlja brez DOKUMENTOV in brez VIZUMOV.

    Še bolj zaostale države, kot je Kuba in Egipt vedno zahtevajo VIZUM. EU pa samo žuga Orbanu, ki bi ga morala imeti za VZGLED.
    Take stranke, kor jo je ustanovil Brščič, so v EU potrebne, da takim, kot je JUNKER nalijejo “čistega vina”.

  6. Zelo dobro in jasno.
    Moti me le pristajanje na opredelitev “populist” (in v primeru stranke “desnica” ali “skrajna desnica”), četudi gre za politično orientacijo na evropski ravni. Namesto “nacionalist” naj se uporablja slovenski izraz “narodnjak”, ki nima negativnega naboja, glede politične orientacije pa bi kazalo vztrajati na programskem izhodišču (zakonitost, ustavnost, suverenost, narodno gospodarstvo), ki ni ne levo in ne desno, še posebej pa ne skrajno (desno).
    Primerjava Krima z Istro je umestna, prelahkotno pa je sprejemanje dejstva, da si je pač sedaj Rusija Krim prilastila in tako pač je, ker je Rusija strateška sila. Pristajanje na dejstvo moči in “gotovih dejstev”, ki mu ponavadi botrujeta aroganca in ekspanzionizem, je bilo preveč prisotno v politiki Slovencev v jugoslovanski državi in je prisotno danes. V primeru Istre pa tovrstno stališče cementira tako stanje lahkotnega centralističnega pripisovanja ozemlja drugi republiki kot tudi “pridobitve”sedanje agresivne ekspanzionistične hrvaške politike do Slovenije.

  7. Kar zadeva Krima je zgodovinsko res, kar pravi Brščič. Hruščev je bil Ukrajinec in imel je hudi slabo vest, ker je zavzeto sodeloval pri stalinističnih čistkah v Ukrajini.
    No, pa ne samo Istra, tudi Izrael si je “prilastil” Jeruzalem in še malo naokoli je izvedel komasacijo in arondacijo.

  8. Friderik res je, Hruščev je bil UKRAJINEC in je dal polotok Ukrajini. Tito naj bi bil Hrvat in je dal Istro, Hrvaški, plačal pa jo je s SLOVENSKIMI vasmi, ki jih je skupaj s Trstom prepustil Angležem in so končale v Italiji.

    Čudno je pa to, da Tita bolj kot Hrvaška, dejansko častijo SLOVENSKI levičarji, ki so zapravili (poleg Savudrije, ki je bila sestavni del občine Piran) tudi Piranski zaliv. Tu imata veliko masla na glavi – tako Cerar, kot Erjavec, pa sta še vedno sestavni del VLADE. Skratka LEVIČARJEM nič ne pomeni NACIONALNOST.

    In z vidika narodne zavesti, lahko trdimo, da Brščič ni nacionalist, ampak NARODNJAK, kot je zgoraj komentirala L. Dobrinja.

    • KLERIKALKA,kako bo z Istro oziroma mejo med Slovenijo In Hrvaško sta se baje med popivanjem dogovorila Bakarić in Kardelj,kaateremu v ušesih Dragonja ni zvenelo kot SLOVENSKO IME.Ali o tem obstajajo kakšni dokumenti ???
      Trst in okolico pa je Italija dobila za nagrado,ker so se Italijani bojevali proti barbarom brez jezika,…,SLOVENCEM.
      NAM SLOVENCEM SO TRST z okolico,GORICO,…odvzele velike sile,ki nam še danes rišejo meje.
      In katero VOJSKO so posrani LAHI,ki so bežali tja do Piave dobili ??? Spominjam se kako se je v naših krajih govorilo:
      DOL PRI PIAVI,DOL SO NAŠE MEJE
      Kdo pa je bil leta 1991 predsednik predsedstva RS,člani predsedstva RS,predsednik vlade RS,obrambni miniser RS,notranji minister RS ???

      • Pa še nekaj bi dodal.
        Otoke v DALMACIJI,naj bi “HRVATSKA”,dobila v zamenjavo za Trst.
        Škoda,ker ne moremo videti teh dokumentov.

      • Predsednik Republike Slovenije je bil gospod Milan Kučan? To je tisti, ki mu samostojna in svobodna Slovenija ni nikoli bila intimna opcija.

  9. hej:j kakšno čudo pa je “konservativni liberalec”?!-nekaj okameneli vodi ali utekočinjenemu kamnu podobnega najbrž-enostavneje smo včasih rekli:ne tič ne miš… bb je kljub vsemu le še ena kopija kukavičjega jajca jelota- retorične spretnosti gor ali dol -vsiljujejo ga škodljivci,hvalijo naivci in oni,ki so jim odtekle možnosti za lastni uspeh.

  10. Brščić je dobro povedal. Edino priključitev Krima k Rusiji prelahkotno jemlje – kam bi prišli, če bi bila sila edini kriterij pravičnosti? Pri Krimu je treba vedeti, da izvorno ni ne ruski ne ukrajinski, temveč od krimskih Tatarov (pa še nekaj manjših narodnosti je bilo tam). Vendar so ga Rusi porusili, po drugi svetovni vojni pa še nagnali vse Tatare ven, vrnilo se jih je le malo. Če ga je Hruščov podaril Ukrajini, je bila po mojem to pravična odškodnina Ukrajincem za njihov množični pomor z lakoto v začetku 30-tih let (holodomor).
    Evropa pa je že samo s svojimi staroselci več kot dovolj “multikulti” in ne potrebujemo uvoza ljudi od drugod, sploh ne ljudi čisto drugačnih – nekompatibilnih kultur.

  11. Odlicno za Brscica.
    Z njegovim pogledom na Rusijo se 100% strinjam.
    Rusi Krima ne bodo “vrnili”, pa ce se Bruselj na glavo postavi.
    Nima smisla z glavo skozi zid. Takih krivic je na svetu polno. Svet ni idealen.
    Istro imajo Hrvati. Kosovo Srbi. Carigrad Turki. Zahodni breg Izraelci ….
    Zanima pa me, zakaj Domovina Brscica oznacuje kot “populista”, skrajnega desnicarja , nacionalista ….
    Domovina: Kaj je v pogledih Brscica “skrajnega”?

  12. Brščič je bil tu odličen. Iskreno povedano, v veliko stvareh se mogoče ne strinjam z njim, ampak on in DOM imajo potencial. Ampak po mojem mnenju predvsem za volitve v DZ.

    Odvisno od njih če bodo do takrat vztrajali in koliko truda in časa so pripravljeni vložiti v izgradnjo mreže na terenu. Ne vem npr. ali je Ušajeva tak tip človeka, ki bi dolgoročno vztrajal. Bo pa zelo zanimivo videti njihov rezultat že na teh volitvah za EP, res komaj čaka, da vidim do kam prilezejo.

    Ja, po mojem mnenju bi v soočenju Brščič – Zver verjetno zmagal Brščič. V duelu s Tomčevo pa mislim, da bi zmagala Romana. Imam občutek, da je verbalno in argumentacijsko boljša od svojega kolega Zvera.

  13. Koliko otrok pa ima Bernard Brščič, ki se tako zelo zavzema za rojevanju prijazno politiko v EU?

    Kako pa je mogoče Putinovo politiko brutalnega zatiranja opozicije v Rusiji umestiti v proklamirani liberalizem ENF?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime