Aprilske ankete: kako kaže manjšim strankam, ki se borijo za vstop v parlament
Ob aprilski anketi, ki jo za POP TV pripravlja Mediana in v kateri ponovno vodi SDS, smo se osredotočili predvsem na boj kopice manjših strank, da presežejo 4 % parlamentarni prag in se uvrstijo v državni zbor.
V ta namen smo združili štiri ankete, objavljene v aprilu, in ugotovili, da prav vsem tem strankam manjka vsaj kakšen odstotek podpore, da bi se približale parlamentarnemu pragu.
Še najbolje kaže Dobri državi in edini parlamentarni stranki, ki je v anketah pod pragom - stranki Alenke Bratušek.
V agenciji Mediana so sicer, kot je poročal POP TV, najvišjo podporo tokrat izmerili stranki SDS (13,5 %), pred Listo Marjana Šarca (13,3 %) in SD (8,7 %). SMC bi volilo 4,4 % vprašanih, Levico 4,1 % in NSi 3,5 % vseh vprašanih.
DeSUS bi se z 2,8 odstotka vprašanih znašel nevarno blizu spodnji meji vstopa v parlament. Pod njo pa se nahajajo vse ostale stranke, pri čemer po meritvah Mediane najbolje kaže Stranki Alenke Bratušek (1,7 %) ter Dobri državi (1,5 %) in SLS (1,4 %).
V raziskavi Mediane z vzorcem 713 anketiranih je neodločenih slaba četrtina vprašanih, 6,3 odstotkov ne bi izbralo nobene od obstoječih političnih strank, 7,5 odstotka pa se volitev zagotovo ne bi udeležili.
Pri oceni možnosti manjših strank, ki jim ankete kažejo nižjo podporo od potrebnih 4 % glasujočih za vstop v državni zbor, smo združili štiri aprilske ankete: Delovo, Episcentrovo (za Portal plus), Parsifalovo (za Nova24TV.si) in zgornjo medianino.
To smo storili tako, da smo podatke preračunali v absolutne vrednosti podpore (absolutno število glasujočih za posamezno stranko), jih sešteli ter izračunali odstotek podpore glede na število opredeljenih volivcev v vseh upoštevanih anketah.
Dobili smo spodnji graf volilne podpore med opredeljenimi anketiranci, ki jih je v štirih anketah bilo skupaj 2447.
Iz grafa je razvidno, da so prav vse manjše stranke, za katere so bili na voljo podatki, tudi med opredeljenimi volivci na nekoliko višjem vzorcu vsaj za odstotek glasov oddaljene od parlamentarnega praga.
Pri tem še najbolje kaže parlamentarni Stranki Alenke Bratušek in Dobovškovi Dobri državi. Sledita SLS in tretja stranka, ki ima poslanca v državnem zboru - Čuševi Zeleni. Povsem za odpis tudi ni Jelinčičeva SNS.
Nobena od anket pa kaj dosti podpore ni namerila Združeni desnici, Listi novinarja Bojana Požarja, Kovačičevi Davkoplačevalci se ne damo več (DSND) in še nekaterim manjšim strankam.
V ta namen smo združili štiri ankete, objavljene v aprilu, in ugotovili, da prav vsem tem strankam manjka vsaj kakšen odstotek podpore, da bi se približale parlamentarnemu pragu.
Še najbolje kaže Dobri državi in edini parlamentarni stranki, ki je v anketah pod pragom - stranki Alenke Bratušek.
V agenciji Mediana so sicer, kot je poročal POP TV, najvišjo podporo tokrat izmerili stranki SDS (13,5 %), pred Listo Marjana Šarca (13,3 %) in SD (8,7 %). SMC bi volilo 4,4 % vprašanih, Levico 4,1 % in NSi 3,5 % vseh vprašanih.
DeSUS bi se z 2,8 odstotka vprašanih znašel nevarno blizu spodnji meji vstopa v parlament. Pod njo pa se nahajajo vse ostale stranke, pri čemer po meritvah Mediane najbolje kaže Stranki Alenke Bratušek (1,7 %) ter Dobri državi (1,5 %) in SLS (1,4 %).
V raziskavi Mediane z vzorcem 713 anketiranih je neodločenih slaba četrtina vprašanih, 6,3 odstotkov ne bi izbralo nobene od obstoječih političnih strank, 7,5 odstotka pa se volitev zagotovo ne bi udeležili.
Gneča pod parlamentarnim pragom
Pri oceni možnosti manjših strank, ki jim ankete kažejo nižjo podporo od potrebnih 4 % glasujočih za vstop v državni zbor, smo združili štiri aprilske ankete: Delovo, Episcentrovo (za Portal plus), Parsifalovo (za Nova24TV.si) in zgornjo medianino.
To smo storili tako, da smo podatke preračunali v absolutne vrednosti podpore (absolutno število glasujočih za posamezno stranko), jih sešteli ter izračunali odstotek podpore glede na število opredeljenih volivcev v vseh upoštevanih anketah.
Dobili smo spodnji graf volilne podpore med opredeljenimi anketiranci, ki jih je v štirih anketah bilo skupaj 2447.
Iz grafa je razvidno, da so prav vse manjše stranke, za katere so bili na voljo podatki, tudi med opredeljenimi volivci na nekoliko višjem vzorcu vsaj za odstotek glasov oddaljene od parlamentarnega praga.
Pri tem še najbolje kaže parlamentarni Stranki Alenke Bratušek in Dobovškovi Dobri državi. Sledita SLS in tretja stranka, ki ima poslanca v državnem zboru - Čuševi Zeleni. Povsem za odpis tudi ni Jelinčičeva SNS.
Nobena od anket pa kaj dosti podpore ni namerila Združeni desnici, Listi novinarja Bojana Požarja, Kovačičevi Davkoplačevalci se ne damo več (DSND) in še nekaterim manjšim strankam.
Zadnje objave
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
30. 4. 2026 ob 17:00
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Ekskluzivno za naročnike
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Seveda je veliko odvisno od medijskega prostora. Intervjuji itd. To lahko stranko v sondažah dvigne blizu praga in nato se z nekim zanovom simpatizarjev skobaca čez. Tega desnica IMHO ne zna delat. Pa je toliko spletnih medijev, še televizije itd.
Rajko Podgoršek
1. Požarja onemogočajo, ker je edini, ki bi močno lahko posegel v sredino. On je tisti, ki posega v bazen pragmatičnih 100.000 volivcev in tu govorimo o odstotkih 10-15%. Seveda potem SMŠ pade globoko dol, Požar pa bi kar naenkrat močno odločal glede mandatarja.
2. Za Združeno desnico ne vem; pred meseci sem bil skeptičen spričo poloma z Likovičevo, zdaj pa se mi zdi, da mogoče, res mogoče bi se lahko zrinili noter. Ali pa jim bo na koncu vseeno zmanjkalo. Moj razpon za njih je vse od 0,5% do 5%. Res nimam občutka.
3. Bojana Dobovška in Dobre države je škoda, če ne pridejo notri. Sredina zahodnega tipa. Anti-korupcijsko usmerjena, tu bi lahko premaknili zadeve. Nimam občutka. Možno je vse, od 1% do 4%.
4. Alenka Bratušek. Poskuša igrati sredino ampak ni. Na zadnjih volitvah prišla noter zaradi anti-katolisch refleksa pri Slovencih. Ideološko blizu Združeni Levici. Glede na katastrofalno vodenje Vlade bi bila katastrofa, da še enkrat pride notri. Je pa možno, da dobi svojih 4%.
5. Pirati. Po vsebini bi morali biti sredinsko libertarni ampak verjetno ko pride do ideologije se zalomi in ne zmorejo imeti sredinske pozicije. Poleg tega se je delno naboj piratskih strank v EUju izpel. Isti problem kot AB. 1%
6. SLS: katastrofa. Kolaps nekoč velike stranke. Komedija. Ne bo jih noter, mogoče bodo presenetljivo blizu, cca 3,5% ali pa res kolaps in sramota pri dnu.
7. Čuš in Zeleni: Čuš je v redu ampak mi deluje bolj liberalec tipa Virant/Dobovšek. Zeleni so isto nekako passe v Sloveniji, ker je fokus ljudi na to, da se najde službe in spromovira razvoj. V EUju tudi upadajo, glej die Grünen v DE in AUT. Poleg tega ne vem, če gre za DEMOS-tipa stranko iz leta 1990. 1,5%
8. Ostali so brez pomena.
Te male stranke si bodo veliko jemale med seboj:
Moj idealni razplet: LNBP 10%, Združena desnica 5%, Dobra država 4%, AB 3,5%, Čuš 2%, SLS 2%
Realistični (negativni) razplet: AB 4%, LNBP 2,5%, Dobra država 2%, Združena desnica 2%, SLS 2%, Čuš 1,5%
Alojzij Pezdir
Kamniška lokalna Lista Marjana Šarca je na državni RTV Slovenija in v številnih drugih "osrednjih" medijih že mesece deležna enake pozornosti, kot da bi že bila vsedržavna parlamentarna stranka ter kot da bi že veljavno sodelovala v najvišjem zakonodajnem organu RS. In njen "izplen" glasov na vseh meritvah javnega mnenja zgovorno priča o tem, da je dolgoročno koncipirana in izvajana medijska kampanja v prid tej stranki nadvse uspešna in učinkovita.
Prav presenetljivo pa je, da se proti tej nezaslišani medijski privilegiranosti LMŠ ter obenem nedopustni diskriminaciji vseh ostalih izvenparlamentarnih političnih strank v državnih in zasebnih množičnih medijih ne oglasi nihče: ne aktualne parlamentarne politične stranke, ki jim mediji nadvse pristransko agit-propovsko "napihujejo" potencialnega političnega tekmeca, in ne izvenparlametarne politične stranke, ki so v primeri z lokalno kamniško stranko LMŠ več kot očitno diskriminirane.
Če že vso to politično pristranskost večine slovenskih množičnih medijev mirno prenašajo obstoječe parlamentarne in izvenparlamentarne stranke pa nikakor ni nobene potrebe, da njihovim pristran(kar)skim manipulacijam sledimo tudi volivci. Volivci imamo pravico in dolžnost, da svobodno izbiramo med vsemi in nikakor le med tistimi, ki nam jih vsiljujejo državna RTV Slovenija in drugi "osrednji" mediji. Kolikor manj bomo volivci pasivno ali apatično sledili manipulacijam in vsiljevanjem medijskih dreserjev in usmerjevalcev javnega mnenja, toliko več možnosti bo, da bodo tudi mediji postajali manj navijaški in manipulativni ter da bodo bolje opravljali svojo vlogo nepristranske in obejktivne "četrte veje oblasti", kar dandanes nikakor ne velja.
Walter
Moznost za vstop v DZ RS je med malimi novimi polticnimi
strankami je samo,
Lista novinarja Bojana Pozarja.
Ta anketa je bila napravljena v
mesecu APRILU 2018.
In kdo je napravil anketo v
tujini bomo obvestili po drzavnih volitvah volitvah in s
tem tudi dokazali,da je Slovenija zelo dalec od demokraticne in se manj pravne drzave???
Walter
Vse te ankete so politicno motovirane.In lastnik medijskega prostora je tisti
ki diktira vrstni red.enskihAli mislite,da smo volilci tako
neumni.
Anketa ki jo je napravil v tujini
je popolnoma drugacna od slovenskih politicno motiviranih anket?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.