Anketa, ki kaže, da referendumska logika ni enaka politični

Uredništvo

Designed by katemangostar / Freepik
Na nedeljskem referendumu je proti vladnemu predlogu Zakona o vodah glasovalo 86,6 % sodelujočih volivcev, za pa 13,4%.

A anketa Dela, izvedena nekaj dni pred referendumskim glasovanjem, priča, da logika referendumskega glasovanja ne sledi siceršnji politični logiki povprečnega volivca. Razmerja med strankami se, izven rednih statističnih oscilacij, ne spreminjajo. 

Referendumski rezultat je zato lahko zelo varljiv za stranke levo od sredine, če bi iz njega sklepale o lastni podpori. Po drugi strani pa tudi za koalicijske stranke, če bi povsem odpisale možnost mobilizacijskega potenciala proti njim na parlamentarnih volitvah, pišemo v komentarju.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi za SDS glasovalo 17,3 % vprašanih, za SD 11,7 % ter za Levico 8,4 odstotka anketirancev.

LMŠ bi jih podprlo zgolj še 7,7 %, Novo Slovenijo pa 5,7 %. V državni zbor bi se uvrstili še DeSUS (3,4 %), SAB (3,2 %) in Pirati (3,2 %). 2 odstotka glasov sodelujočih bi dobila Dobra Država, Zeleni 1,6 % in SLS 1,2 %. Parlamentarni SNS bi volilo 0,9 % in SMC 0,4 % sodelujočih anketirancev.

Neopredeljenih je slaba petina, dobra desetina ne bi volila nikogar, trije odstotki niso hoteli odgovoriti, slab odstotek bi jih oddal prazno glasovnico.

Trendi podpore med opredeljenimi volivci kažejo, da so se razmerja po mesecih, ko je izgubljala predvsem LMŠ in se vzpenjala SD, stabilizirala in da izven rednih statističnih oscilacij večjih premikov med strankami ni. Z izjemo Piratov, ki po malem vseskozi dobivajo in so jim na Mediani tokrat izmerili dovolj podpore za vstop v parlament.

Sicer pa velja, da SDS ohranja veliko prednost pred konkurenco, s približno desetimi odstotnimi točkami manj med opredeljenimi ji sledijo Socialni demokrati, Šarčevi in Meščevi se gibljejo okoli dobre desetine opredeljenih, NSi pa med 6 in 8 odstotki.

Še vedno se nakazuje boj za vstop na spodnji meji parlamentarnega praga, kjer se vrtijo Povežimo Slovenijo (v seštevku SLS in Zelenih ta rezultat tudi presegajo), SAB, DeSUS, SNS in po novem tudi Pirati. SMC je za zdaj od tega cilja precej oddaljena.

Povprečna ocena dela vlade zadnje mesece rahlo narašča in je trenutno 2,48. Na barometru priljubljenosti politikov pa ministru za zdravje Poklukarju sledijo Igor Zorčič, Borut Pahor, Jernej Vrtovec, Anže Logar ter Janez Cigler Kralj.

KOMENTAR: Uredništvo
Dvorezen meč
Kako je mogoče, da koalicijski stranki v javnomnenjski raziskavi dobita skupaj četrtino glasov vseh vprašanih anketirancev, na referendumu pa vladni zakon dobi le 13-odstotno podporo? Ali če obrnemo, da vladni zakon zavrne 87 % udeležencev referenduma, za levi četverček pa bi glasovalo le dobrih 30 % anketirancev? Odgovor pritrjuje tezi, da se je na referndumu aktivirala velika množica sicer politično pasiviziranih državljanov, ki so se ustrašili, da jim nekdo hoče vzeti pitno vodo in dostop do obale. Po drugi strani pa je precejšen del volivcev SDS-a in NSi-ja bodisi ostal doma ali pa, iz okoljevarstvenih zgibov, glasoval v nasprotju s stališčem opcije, ki jo sicer volijo. Zato se KUL četverček zelo moti, če meni, da si od pogače 677 tisoč volivcev PROTI na naslednjih volitvah obeta velik kos. Resda številka prikazuje volilni potencial, ki bi ga tudi leva opcija z nekaj več zmernosti, operativnosti in voditeljske sposobnosti lahko v dobršni meri zasedla. A bolj kot to je nedvomno spodbuda za razne "eko" stranke in druge sveže projekte, da na političnem parketu poskusijo svojo srečo. Po drugi strani pa se tudi stranke, izhajajoče iz slovenske pomladi, morajo zavedati, da ni dvakrat za reči, da je vsaj približno tako velik volilni potencial proti njim zmožen mobilizirati še kdo, ki je sposobnejši od zdajšnjih političnih tekmecev. Ter opraviti razmislek, kako bi te ljudi, ki so neko pripravljenost na volilno participacijo na konkretnem primeru pokazali, pridobili zase, za svojo stvar. Navsezadnje imajo, vsaj kar se strukture, vsebine in operativnosti tiče, mnogo več za pokazati od konkurence na levi. V prvi vrsti je ta razmislek na mestu za snovalce projekta Povežimo Slovenijo, ki bi počasi morali postati nekoliko bolj javno aktivni. Nekatere javnomnenjske raziskave so že pokazale, da seštevek glasov SLS-a in Zelenih za skupen projekt nikakor ni samoumeven ter da je nepoznavanje "blagovne znamke" PS še izjemno nizko. Če bo tako ostalo, jim bo status resnega kandidata za državni zbor in pozornost, ki sodi zraven, pobral kdo drug - recimo vsaj v anketah vzpenjajoči se Pirati, ki so po vsebini nekakšna rezervna stranka Levice.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

SEP
11