Anja Kopač Mrak, ministrica, ki zapravlja denar za reševanje neobstoječih problemov

Televizije praktično ne gledam (več). Tudi ko sem jo gledal, sem med oglasnimi bloki hitro skočil drugam. Toda ne tokrat. Oglas, v katerem skrbno negovan moški drgne umazano posodo ter čisti straniščno školjko je, priznam, pritegnil mojo pozornost. Če ne prej, takrat ko kamera pokaže moško zadnjico, glas v ozadju pa govori o boljšem počutju v "tistih dneh".

Ni šlo za reklamo Prila, WC račke ali Always vložkov, temveč za projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma, ki se sofinancira iz Norveškega finančnega mehanizma. Avtor oglasa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrica Anja Kopač Mrak torej nadaljuje s svojo agendo enakosti. Že večkrat je dokazala, da nekaterih stvari enostavno ne razume in da ne razlikuje med enakostjo in enakopravnostjo. O tem smo na Domovini že pisali. Čeprav je razumevanje razlikovanja enega in drugega pojma bistvenega pomena, pustimo tokrat to ob strani.

Prizadevanja ministrice so na prvi pogled hvalevredna, a poglejmo si nekaj dejstev, da bomo lažje razumeli, kaj pravzaprav počne.

Gospodinjstvo in slovenski moški

OECD je naredil raziskavo o tem, koliko časa moški in ženske po svetu namenijo hišnim opravilom. Med 29-imi državami, ki jih je zajela raziskava, so rekorderji prav ... slovenski moški, ki gospodinjskim opravilom namenijo 114 minut dnevno. Drage Slovenke, vaši možje, partnerji, fantje so krepko nad svetovnim povprečjem, ki znaša 71 minut dnevno.

Mica Škoberne na Iskreni.net omeni tudi rezultate nekaterih drugih raziskav, ki govorijo o tem, da je enakomerna razdelitev dela pot do srečnejšega in bolj zadovolj(e)nega življenja posameznega para.

Plače in slovenske ženske

Eden izmed pomembnih kazalnikov "neenakosti" med spoloma je tudi razlika v plačah oz. urnih postavkah moških in žensk. Po podatkih Eurostata je ta razlika izmed vseh držav članic EU daleč najmanjša v Sloveniji, kjer znaša 3,2% (Hrvaška 7,4%, Nemčija 21,6% Avstrija 23%), največja razlika je v Estoniji (29%).

Predstavljajte si, da bi zaposleni v nekem podjetju leta in leta razvijal produkt, za katerega bi njegov šef ugotovil, da ga pravzaprav že imajo. Mislite, da bi še naprej mirno gledal, kako se težko prigarani denar podjetja troši za razvoj nečesa, kar že obstaja?

AKM in njeni projekti

Kopač Mrakova kot državna sekretarka ali ministrica sedi že v tretji vladi. Borut, Alenka in Miro njenih propadlih projektov niso videli in jih ne vidijo.  Državljani pa jih vidimo in občutimo na lastni koži. Socialno pomoč je leta 2010 v sodelovanju z ministrom Svetlikom spremenila v neke vrste državni kredit in statistično je število socialno ogroženih hitro zmanjšala.

Podoben popravek statistike je naredila tudi z brisanjem brezposelnih oseb iz evidenc ZRSZ zaradi neudeležb na raznih delavnicah ipd. Zadnja dva fiaska iz njenih rok sta bila razpis za deficitarne poklice in odpis dolga. Milijoni so bili porabljeni za reklamo projekta, izplen pa praktično ničen.

Občutek je, da ministrica, za razliko od nekaterih njenih kolegov, res dela. Občutek resda ne vara, a se žal težav loteva na napačen način in rešuje probleme, ki jih ni. Pri tem pa zapravlja še vaš denar.