Andrej Šinko, Radio Ognjišče: Interesno oboroževanje

»Svetovni voditelji večkrat poudarjajo nujnost zagotavljanja miru, stabilnosti ali varnosti. V ozadju takšne retorike pa so velikokrat dejanja, ki imajo ravno nasprotne učinke in vodijo v vojaške konflikte ali v povečanje napetosti,« piše Andrej Šinko za Radio Ognjišče. Med njimi je nameščanje vojaške opreme in krepitev lastne obrambe.

Vanjo zdaleč največ namenja ZDA – lani kar 611 milijard ameriških dolarjev. Sledijo ji Kitajska, ki je lani za obrambo namenila 215 milijard dolarjev, Rusija z 69, Saudova Arabija s 64, Indija s 56, Velika Britanija z 48 in Nemčija z 41 milijoni ameriških dolarjev.

»Predstavniki vojaško najmočnejših držav vseskozi opravičujejo tako visoke obrambne stroške za zagotavljanje varnosti državljanov, namen boja proti terorizmu, zagotavljanje stabilnosti oziroma miru ali pa poudarjajo kakšen drug javnosti všečen argument, zakaj je oboroževanje potrebno ali celo nujno. Sami to velikokrat nekritično sprejemamo,« meni Šinko.

»Verjetno redki pomislijo na to, da ZDA vztrajajo naj članice NATA povečajo svoje obrambne izdatke mogoče tudi zato, da spodbujajo močno ameriško orožarsko industrijo, ki je znana po izdatnem financiranju ameriških predvolilnih kampanj.«

Voditelji vojaško najmočnejših držav vedno sledijo interesom države, elit in korporacij, ki imajo izredno veliko moč in vpliv, saj prispevajo h gospodarski rasti, zaposlenosti in razvoju. S finančnimi vložki pa podpirajo tudi politiko samo, piše Šinko. Voditelji držav morajo sprejemati odločitve, ki sprejemajo vse njihove podpornike, tako financerje kot volivce.

Zaradi tega včasih sprejemajo tudi odločitve, ki imajo zelo negativne posledice, a so nekomu v korist. Lahko gre za povečano porabo orožja ali pa spremembe cen nafte, zaključuje Šinko.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.