Andrej Čuš: dosegli bomo dvomestno število poslancev v državnem zboru (1. del)

Andrej Čuš, nekoč mlad in perspektiven poslanec Slovenske demokratske stranke se je z njo razšel na nič kaj prijateljski način. A iz politike se ni poslovil. Prevzel je očetovo vlogo v Zelenih Slovenije in na Ptuju na zadnjih volitvah naredil dober volilni rezultat - prepričal je približno 9 odstotkov volivcev. Poslanec ni postal, saj stranka še daleč ni sledila njegovemu volilnemu dometu.

Danes Čuš s somišljeniki snuje novo navezo, ki bi jih na volitvah naslednje leto vendarle pripeljali čez državni zbor. Projekt Povežimo Slovenijo ima potencial, če ne bo komunikacijskih napak, kot so si jo privoščili ob njegovi predstavitvi.

Čuševo imenovanje na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo namiguje, da sklepanja predvolilnih partnerstev še ni konca. O tem je v intervjuju za Domovino prejšnji teden spregovoril tudi minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek.

O tem smo povprašali tudi Andreja Čuša.

G. Čuš, zadnje tedne smo bili priče razkolom znotraj SMC. Med razlogi, zakaj so Zorčič, Sluga, in Rajić zapustili SMC, so ti omenili tudi vaše imenovanje na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kako vi vidite situacijo?

Nisem si mislil, da sem tako vpliven in tako pomemben igralec, da bi se toliko pisalo o meni. Vse tri poslance poznam, saj smo bili skupaj v državnem zboru. Poleg tega smo ta mandat tudi s predsednikom državnega zbora zelo korektno sodelovali. Lansko leto nas je g. Zorčič sprejel, ko smo vložili peticijo o zaščiti vodnih virov v Republiki Sloveniji. Enostavno so iskali razlog, da se je ta odhod lahko formalno zgodil. Sam sem razumel, da oni vidijo to odločitev kot povezovanje z desnico. Vendar pa Zeleni Slovenije nismo obremenjeni z delitvijo na levo ali desno. Si pa želimo močnega centra, ker samo center je lahko korektiv leve ali desne vlade. Naslednja vlada ne bo levo-sredinska ali desno-sredinska, ampak bo sredinska levo ali pa sredinska desno.

Zaradi pat situacije v državnem zboru nekateri politični analitiki omenjajo možnost, da bo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek slej ko prej odstopil, da bi zagotovil vladno absolutno večino. Kaj si mislite o govoricah, da boste v tem primeru naslednji gospodarski minister ravno vi?

Zahvaljujem se vsem, ki tako mislijo. Takšne povezave seveda zagotovo godejo srcu, ampak jaz vseeno mislim in si želim, da minister Zdravko Počivalšek ostane na mestu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zadnjih tednih dela z njim sem se ogromno naučil in spoznal, da je odličen delavec na terenu. Res je, da je gospodarstvenik in da zato mogoče v politiki ni tako domač. Zagotovo pa zdaj, potem ko sem bil z njim na terenu, na Dolenjskem, potem na Koroškem in Kočevju, lahko povem, da so odzivi gospodarstvenikov pozitivni, saj končno vidijo, da imajo v vladi nekoga, ki jih razume. Vidijo tudi, da to ni teoretik, ampak predvsem človek, ki je s svojim lastnim delom, znojem in žulji dokazal, da se da uspeti v državi, ki ima več zgodb o uspehu. Sam si vsekakor želim, da bi nadaljeval na tem mestu in ga pri tem absolutno podpiram.

Sedaj se tudi govori, da se bo SMC pridružil projektu Povežimo Slovenijo. Mislite, da boste uspeli povezati toliko različnih političnih pogledov?  

Vsaka stranka ima svoje organe, ki sprejemajo odločitve zanjo. Jaz sem član ene stranke, Zelenih Slovenije, in njen predsednik, nisem pa član neke druge stranke. Tu je verjetno podobnost s predsednikoma SLS in SMC. Obe stranki bosta morali opraviti zavesten premislek o skupnem sodelovanju. Pri Zelenih Slovenije smo ta premislek že opravili, saj smo tudi že pri zadnji volitvah v državni zbor igrali povezovalno vlogo. Takrat smo povezali tri zelene stranke in jih tudi uspešno združili.

Me veseli, da vse več ljudi spoznava, da egi in osebne stranke in projekti prinesejo več razočaranja kot koristi za denarnice državljank in državljanov. Pomemben je program in tudi mi si želimo več govoriti o programu in manj o ljudeh. Zagotovo pa sem prepričan, da bomo tudi na koncu sklenili dogovor in dosegli dvomestno število poslancev v državnem zboru. Tega ne bomo storili samo preko političnih strank, ampak tudi s pomočjo civilne družbe in neodvisnih lokalnih županskih list. Teh je tudi veliko, zato naš projekt raste iz dneva v dan, v katerem sodeluje vse več ljudi.

Moram reči, da je to res pozitivna zgodba, ker prepiranje po socialnih omrežjih ni dobro. Enako velja za grajenje politike, da je nekdo manj slab od tistega, ki je še slabši. Ljudje imajo tega dovolj in tudi jaz ne bi šel v poklicno politiko. Imel sem sam s sabo še kar nekaj debat in razmislekov. Tako da, če kdo misli, da sem se takoj odločil za to, se prekleto moti.

V projektu PoS se združujejo razni tokovi slovenske politike. Če na široko poenostavimo, imamo na desni Kanglerjevo NLS, na levi vas, Zelene Slovenije, po sredini pa se giblje agrarna SLS – da ne omenjamo manjših zaveznikov kot župan Celja Šrot in Magajna. Kako vi vidite položaj Zelenih v projektu PoS?

Zeleni Slovenije združujemo tako levo kot desno misleče posameznike, ker je zelena barva preprosto univerzalna. Mogoče tudi zato, ker prihajam s podeželja in imam glede nekaterih stvari drugačna stališča, medtem ko spet kar nekaj naših članov prihaja iz urbanih središč in ima zato povsem druga stališča. Ampak bogati nas to, da se vedno znamo usesti za mizo oziroma zadnje čase bolj preko Zooma, kar me malo moti, in se vedno odkrito pogovorimo, neposredno in pošteno. Tako sproti rešujemo vse težave, ki nastajajo.

Tudi znotraj stranke sprejmemo različnost mnenj. Je pa seveda treba vedeti, kdaj gre za različnost in spoštovanje mnenj, kdaj pa za nagajanja, ali pa ker si proti enemu, si proti vsem, in podobne zgodbe. Zeleni Slovenije smo skozi zgodovino, ki smo jo prehodili, imeli nekaj uspehov, hkrati pa tudi veliko trpljenja. Zdaj smo končno nastavili pravo smer. Kakorkoli gledamo, je stranka  komaj preživela, tudi zaradi velikega števila dolgov, ki so jih zapustili predhodniki. Številni ugledni starejši člani stranke danes radi pljuvajo po nas, a njihove zapitke smo morali plačati mi, mlajši. Uspeli smo vse to nekako povezati, matico spet dobiti nazaj in vzpostaviti tudi lokalno infrastrukturo, v katero je vključenih okrog 50 odborov. Na evropskih volitvah smo  dosegli 2,23 % glasov, kar je pokazalo, da stranka raste, se prebuja in dobiva podporo na terenu. Tudi na državnozborskih volitvah 2018 smo dosegli do sedaj najboljši rezultat po letu 1996, kar kaže da nekaj vzponi so, zagotovo je pa boljše, da imamo več vetra v jadrih.

Zeleni smo pokazali, da se ne strinjamo z vsem, ampak najlažje je sedeti doma na kavču ali Facebooku in govoriti, da so politiki vsi isti, hkrati pa nič storiti za to, da bi se kaj v državi spremenilo na bolje. Mi smo sprejeli to odločitev, čeprav ima danes politika nizek ugled in marsikdo pravi, da nima smisla in da se ne splača. Mi smo drugačni, mi gremo na volitve, ne da kandidiramo proti enemu ali proti drugemu, ampak predvsem, da uresničimo svoj program, to pa lahko naredimo samo v vladi.

Naslednje leto bodo državnozborske volitve. Trenutno, če v anketah seštejemo glasove vseh strank znotraj PoS, bi uspeli priti v državni zbor. V primeru, da se boste pridružili vladi, katera ministrstva bi zanimala Povežimo Slovenijo? Kaj pa Zelene Slovenije?

Že iz našega imena je precej jasno, da nas zanima okolijski resor, saj je bil zadnjih 20 let zanemarjen. Vendar ne zaradi ministrov, ampak zaradi sistema, ker nam država ne omogoča ne napredka ne razvoja in zaradi tega ne naredimo koraka naprej s časom. Po drugi strani pa imamo še iz bivše skupne države, pa se ne bom sedaj opredeljeval, kakšna je ta bila, ker sem rojen leta 1990, še številne ekološke probleme in bremena, o katerih se ne sme govoriti. V Sloveniji smo prvi v Evropski uniji po umrljivosti za rakom, naši vodni viri so ogroženi zaradi nekaterih tovarn, ki so še v času nekdanje države nevarne snovi spravljale v razne jame. Poleg tega predstavljata vse večji problem hrup in kakovost zraka, še posebej ker delci PM10 in PM 2,5 niso več problematični za kotline, kot sta Celjska in Zasavje, ampak tudi v mestnih središčih, kar se tudi pozna pri skrajšanju življenjske dobe.

Zato nas zagotovo zanima okoljski resor, kjer je treba najprej postaviti v središče okolje človeka. Tukaj so trije ključni elementi: voda, zrak, zemlja. Iz tega izhajamo. Zagotovo se zavedamo, da klimatske spremembe postajajo dejavnik naše prihodnosti. Tukaj Slovenija kot majhen igralec v globalnem svetu, dokler se ne bo k temu lotila Indija, Kitajska in ZDA, ne more storiti veliko. Mi lahko vložimo našteto milijonov, pa ne bo učinka. Menim, da je boljše vložiti ta sredstva v zaščito vodnih virov in za dvig kakovosti življenja.

Brez dvoma nas čaka veliko dela, a tudi evropska zelena stranka kot taka je predvsem močna, ker se zaveda pomena dobrih gospodarskih javnih služb. Torej komunala, dostop do vode in vodna oskrba. V Sloveniji za 800.000 ljudi vode izgubimo zaradi zastarele infrastrukture, a se o tem sploh ne govori, ne glede na to, ali je na oblasti leva ali desna vlada. Poleg okoljskega resorja so nam zagotovo tudi blizu področja športa, mladine, izobraževanja in zdravja.

Mi smo najavili 20 % glasov kot naš cilj, sam pa sem prepričan v dvomestno število poslank in poslancev v naslednji sestavi Državnega zbora

Predprejšnjo nedeljo sta na bolgarskih parlamentarnih volitvah dve skupni listi podobni Povežimo Slovenijo prejeli 5 % in 9 % glasov. Na koliko glasov pa ciljate vi?

Mi računamo in se tudi zavedamo teh tujih primerov. Tudi na Poljskem nastaja podobna zgodba, nekaj se pripravlja tudi na Madžarskem. Sicer jih ne spremljamo od blizu, ampak na socialnih omrežjih sem opazil, da trend v smeri povezovanja strank ljudje na volitvah nagrajujejo, saj je prevelika razdrobljenost tudi dejavnik politične nestabilnosti, kar lahko danes vidimo tudi v naši ljubi Sloveniji. Mi smo najavili 20 % glasov kot naš cilj, sam pa sem prepričan v dvomestno število poslank in poslancev v naslednji sestavi Državnega zbora, a to ne samo zaradi nekaj postopkov računanja naših glasov s SLS v javnomnenjskih anketah.

Osebno pričakujem, da bodo pristopile še nekatere druge stranke, s katerimi že danes sodelujemo. Poleg tega smo prvi projekt te vrste v Sloveniji. Seveda bomo poiskali najboljše možne kandidate, od katerih bo vsak znal zbrati vsaj 400 glasov, s čemer bi dosegli nek prag. Po drugi strani pa stranke že dobimo nekaj same in skozi naše kampanje. V tem je naša skrivna moč in potencial, na katerega računamo.

Sam se tudi v prejšnji stranki veliko naučil na področju kampanj. Če tukaj uspemo združiti mladost s starejšimi izkušnjami, potem mislim, da smo dobra zgodba. Še posebej, ker pri nas vsak volivec ve, kaj dobi od nas, kaj zagovarjamo in predvsem, da nismo stranka novih obrazov za en mandat.

Poleg državnozborskih volitev bodo naslednje leto tudi lokalne in predsedniške volitve. Ali bo Povežimo Slovenijo tudi pri teh volitvah nastopila skupaj?

Za nas Zelene Slovenije je to zagotovo v interesu. Še posebej, ker bo naslednje leto težko. Ljudje niso najbolj navdušeni, ko slišijo kolikrat bodo morali iti na volišča, ampak to je problem njihovo izbire. Naša želja je, da se povežemo na več volitvah, ne samo na enih. Kaj pa bo to prineslo dolgoročno slovenskemu političnem prostoru, je težko reči, ker je enostavno treba pridobiti zaupanje ljudi, tako na ravni lokalnih odborov kot tudi regijskih koordinacij in interesnih organizacij. Zagotovo bi bilo smiselno sodelovanje vsaj v večjih mestnih središčih na lokalnih volitvah, medtem ko v manjših občinah tako ali tako vedno volimo osebo in ne stranke. Na predsedniških volitvah verjamem, da bi tudi morali iti skupaj iskati kandidata, ki bi imel skupne točke in določen ugled med ljudmi. Dobili bomo novega predsednika, sedanji je bil zame do zdaj najboljši, in če bomo kaj podobnega našli, bom kar zadovoljen.

Eden ključnih ciljev projekta Povežimo Slovenijo je regionalizacija. Sedaj se tudi vedno več govori o pokrajinah. Kakšni so pogledi Zelenih Slovenije na to temo?

Mi imamo podobno mnenje kot Slovenska ljudska stranka, ki ima na tem področju zelo dobro državno sekretarko, mag. Moniko Kirbiš Rojs. Kljub temu pa vidim problem v tem, da obstajajo določeni centri moči, ki si ne želijo skladnega regionalnega razvoja ali razvojnega preboja periferije oziroma podeželja. Sem pa vesel, da je minister Počivalšek jasno povedal, da je prioriteta te vlade razvoj podeželja. To še posebej vidim sedaj, ko delam z njim na terenu, na primer v Ormožu ali Slovenj Gradcu. Upam, da bomo pri tem uspešni, saj zato delamo noč in dan.

Seveda je treba tudi razumeti, da ima gospodarstvo svoje lastnike, ki so avtonomni pri svojih odločitvah. Zato mi ne moremo odločati v njihovem imenu, ker imamo jasno zapisano v ustavi, kaj je zasebna lastnina in hvala Bogu, da je tako. Tako, da mi podpiramo regionalizacijo, vendar se bo treba tudi odločiti, kaj storiti z upravnimi enotami. Verjetno bo treba dati več pristojnosti občinam in manj državi. Seveda trenutno vse to zgleda še projektno, še posebej z vidika črpanja evropskih sredstev. V Sloveniji imamo res veliko občin, vendar niso one izvor trenutnih problemov.