Andrej Čuš: Na področju zelene politike potrebujemo manj praznih floskul in več dejanj

POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja s predsednikom Zelenih Slovenije smo se ukvarjali z notranjo politiko. Tokrat pa se osredotočamo na nekatere konkretne zelene tematike in tudi o mladinski politiki.

G. Čuš, državni svet pred časom ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah, zdaj razne organizacije zbirajo podpise za referendum. Kakšno je vašo mnenje o izvedbi te novele?

Sam osebno sem se znašel v zelo zahtevni politični situaciji, saj sem postal državni sekretar ravno pred potrditvijo v državnem zboru, ko je bilo že vse usklajeno in sprejeto na pristojnem odboru parlamenta. Zaradi tega sem imel kar nekaj skrbi, ker se sam s črtanjem 69. člena nisem strinjal. Zato smo na ravni vlade opravili še en krog pogovorov tako z ministrom Vizjakom kot tudi z ministrom Počivalškom in ugotovili, da je najboljše, da se to uredi skozi primerljivo evropsko zakonodajo.

Če bi danes odstranili 69. člen zakona, bi to pomenilo, da bi morali zapreti 30.000 delovnih mest, saj stojijo proizvodne hale npr. Julona, Taluma, Snage Maribor, Snage Ljubljana, Pivovarna Union in številne druge na vodovarstvenih območjih. Zdaj pa si predstavljate, da nekdo pride in reče da je treba vse do zapreti čez noč. Zavedati se je treba, da bi to bila za Slovenijo to katastrofa, saj potrebujemo delovna mesta in razvoj. Jaz nisem takšen predstavnik zelenih, ki bi bil  a priori proti vsemu. Lahko je prodajati parole, da je treba manj trošiti, a priznajmo si, da iz tega ne bo kaj dosti. Tudi na področju, kjer sedaj delam, spoznavam, da industrija vlaga veliko naporov v preoblikovanje, krožno gospodarstvo, racionalno poslovanje, a vendar se vsega ne da storiti čez noč.

Zato sem zadovoljen, ker smo uspeli umakniti ta predlagani spremenjeni člen. Glede drugega spornega člena, na katerega je skočil del civilne družbe, pa bi rekel, da gre le zato, da se lahko na priobalnih pasovih postavi javno infrastrukturo. Žalosti me, ker je v zvezi s tem toliko zavajanja in ker še danes nekateri govorijo, da je v zakonu ohranjen tisti člen o dovoljenju za skladiščenje nevarnih snovi na teh območjih. Poleg tega sem slišal recimo, da bomo gradili pokopališča, parkirišča, hotele in vile ob morju ter na priobalnih pasovih, kar seveda ne drži. Res je, da na direkciji za vode obstaja kar nekaj takih vlog, ki bi hotele zgraditi te objekte na priobalnih pasovih. Seveda je pa treba vso okoljevarstveno zakonodajo, še posebej o vodi, v zvezi s katero smo Slovenci zelo občutljivi, dati v javno razpravo in se o tem resno pogovoriti.

Bomo pa seveda morali tudi ta konflikt med že postavljenimi objekti na vodovarstvenih območjih zakonsko urediti, ker se je treba dogovoriti o tem v Sloveniji kot na ravni EU. Pogledati je treba, kako smo delali do sedaj. Na primer v Jugoslaviji so ogromno gradili na teh območjih, a takrat ni bil nihče proti. Danes je to prepovedano, zato moramo najti ustrezno zakonsko rešitev, ki bo hkrati sledila zakonodaji in ščitila stanje v naravi in ustavno pravico do pitne vode.

Kot edini predstavnik zelene politike v tej vladi, bi kaj dodali tej noveli zakona?

Poglejte, jaz sem tudi sam, ko je Slovenija zapisala v ustavo pravico do čiste pitne vode, to podprl. Takrat sem ravno izstopil iz SDS, kjer tega niso podprli. V državah tretjega sveta že potekajo vojne za naravne vire in mislim, da moramo že zaradi naših zanamcev ravnati skrbno z njimi. Kar pa se tiče pravice do čiste pitne vode v ustavi, vemo kdo je to zbiral podpise, kdo je to pobudo vložil in kdo je to predlagal, čeprav vemo, da se že leta 2018, ko bi morali vse to tudi z različnimi uredbami to urediti, ni nič zgodilo. Vemo tudi, kdo so bile takrat stranke na oblasti. Meni so vse te parole in PR dovolj, zato jih ne podpiram več, želim pa si več konkretnih aktivnosti in dejanj.

Tako civilna družba kot stroka opozarjata, da je to vse lepo in prav, da smo zapisali to pravico v ustavo, kar je do sedaj naredila poleg nas samo Bolivija, vendar sedaj potrebujemo manj praznih floskul in več dejanj. Dokler bomo imeli stranke, ki govorijo, da so ekološko usmerjene, hkrati pa si prizadevajo, da čim kasneje zapremo TEŠ6 ali da rabimo kakšen podoben projekt, kjer so v igri provizije, si jaz težko predstavljam napredek. Glede TEŠ6 poteka razprava o datumu zaprtja, v kateri je minister Vrtovec predlagal zaprtje leta 2033, medtem ko si drugi prizadevajo leta 2045 oziroma 2050. Pri tem pa sam mislim da moramo upoštevati tako okoljski kot tudi gospodarski vidik, sicer bomo imeli težave. Tako da v tem primeru mora politika iskati neko srednjo pot, ki jo lahko najde samo s spoštovanjem in dialogom.
Dokler bomo imeli stranke, ki govorijo, da so ekološko usmerjene, hkrati pa si prizadevajo, da čim kasneje zapremo TEŠ6 ali da rabimo kakšen podoben projekt, kjer so v igri provizije, si jaz težko predstavljam napredek.

V mladinski politiki ste bili dolgo aktivni. Epidemija covid-19 je sedaj prinesla to tematiko nazaj v medijske žaromete. Kaj je vaše mnenje o trenutnem stanju mladinske politike?

Mi imamo sprejeto strategijo v nacionalnem programu za mladino 2013-2022. Ko to pogledamo preko polletnega pregleda realizacije, ugotavljamo da papir prenese vse. Namreč, mladinska politika se na ravni Evropske unije spreminja iz tedna v teden, tako tudi prioritete. Trenutno tudi končujem doktorat na tem področju. Treba je vedeti, da v Sloveniji imamo kar nekaj zakonodaje in vlagamo številna finančna sredstva, vendar tudi računsko sodišče ugotavlja, da tukaj nimamo harmoniziranih mehanizmov. Sam si želim, da bi v Sloveniji uresničili enega od ciljev evropske mladinske politike, ohranjanje mladine na podeželju. Pred 10 oziroma 20 leti so trendi kazali, da mladi ostajajo na podeželju, vendar se je to danes  obrnilo na glavo, kar je seveda tudi posledica neenakega razvoja države.

Glede organiziranja mladinske politike mislim, da imamo kar se tiče študentske organizacije, glede na koncesijska sredstva, ki jih prejme, zelo profesionaliziran mladinski sektor, ki pa ne izkorišča vseh potencialov. Tudi mladinski svet Slovenije ima na voljo za svoje delovanje kar nekaj sredstev, vendar pozabljamo, da tisto majhno število aktivistov, ki deluje v majhnih občinah, država ne podpira.

Po zakonu o mladinskih svetih Slovenije bo morala imeti vsaka občina svoj mladinski svet, kjer bi se združevali mladi od 15 do 29 let, ampak v Sloveniji jih imamo na papirju 41 oziroma 42. Ko sem raziskoval to področje za mojo doktorsko disertacijo, sem ugotovil, da jih v praksi deluje komaj polovica. Če ne bodo mladi tisti, ki bodo motor sprememb na lokalnem nivoju, potem mladih tam ne bo. Tu si želim sprememb in premikov naprej, saj so marsikje težave pri zagotavljanju proračunskih sredstev ali list za lokalne volitve, medtem pa mladih praktično ni več, saj so vsi odšli v Ljubljano oziroma v tujino.

Vlada ima do konca mandata še eno leto. Ali imate kaj v načrtih za novo zakonodajo glede gospodarskega razvoja ali drugih zelenih tematik?

Ja, prvi primer tega je načrt za okrevanje in odpornost, kjer nas čaka ogromno dela. Moram povedati, da tudi osebje ministrstva dela pozno v noč na teh koordinacijah z Evropsko komisijo. Mislim, da bomo do konca aprila pripravili načrt, ki bo že prej potrjen s strani Evropske komisije. Gre za približno 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in približno 1,2 milijarde evrov povratnih sredstev v obliki kreditov. Sedaj že vemo, kam bodo ta sredstva vložena. Nekateri so bili kritični, ker naj bi spet vlagali zgolj v ceste in v t.i. zlata krožišča v Prekmurju in v javno razsvetljavo, čeprav to ni res. Gre predvsem za naložbe po načelu zelenega, digitalnega, krožnega gospodarstva. Na primer že investicije v železnice bodo tako visoke, kot še nikoli doslej v času samostojne države. Podobno velja za transformacijo zelenega gospodarstva in za zmanjšanje vpliva gospodarstva na okolje, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje stroškov ogrevanja - energetske sanacije. Jaz tukaj predvsem vidim možnost za prilagoditev slovenskega gospodarstva, da zmanjša vpliv na okolje.

Po drugi strani želimo nastaviti določene postopke zato, da naredimo državo in javno upravo prijazno ljudem. V javni razpravi je že zakon o debirokratizaciji. Razpisi za slovensko gospodarstvo bodo, jaz pa sem prepričan, da bomo z našim delom na terenu ohranili delovna mesta v gospodarstvu, čeprav me nekateri pritiski, ki smo jih deležni, skrbijo. Lahko rečem, da smo lahko ponosni na naše slovenske delavce. Ti so preživeli veliko, prav oni so hrbtenica našega gospodarstva, zato si želim dostojnega plačila in dostojnega življenja zanje in solidarnosti.

Tukaj pa nas čaka še veliko dela. Zadnjič sem gledal tabelo, koliko kdo plačuje prispevkov v zdravstveno blagajno. Polovica ljudi v Sloveniji prejme manj kot minimalno plačo ali pa minimalno plačo, kar me skrbi, ker na koncu vem da s tem ljudje ne morejo preživeti.

Vsakič ko se kakršnikoli gradi nova stranka oziroma nova lista, se mediji vedno sprašujejo s kom bi ta politična opcija šla v vlado če pride v državni zbor. Tudi sam bi vam postavil to tipično vprašanje, s kom bi sodelovali po volitvah?

Kar se nas tiče, smo demokrati in spoštujemo vsakega, ki kandidira in ki je izvoljen na volitvah, zato tudi delimo mnenja, da je treba sodelovati z vsakim in pri tem spoštovati voljo ljudstva. Seveda mi gremo na volitve, tako kot je rekel pokojni g. Ivan Oman, zato da zmagamo, če pa ne zmagamo, pa zato, da nekaj spremenimo. To pa lahko narediš večinoma le znotraj vladne koalicije. Zato smo odprti do vseh pobud in za sodelovanje v državnem zboru, čeprav nekateri govorijo, da smo nekakšen satelit. Povem vam, da bomo ob pravem času predstavili primernega kandidata oziroma kandidatko za mandatarja. Znotraj projekta Povežimo Slovenijo imamo že nekaj soglasja za to. Lahko rečem, da so to sladke skrbi, ker bomo tudi s tem marsikomu pokazali, da nas ne zanima samo to, da spremenimo nekaj malega, ampak da uvedemo veliko sprememb.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30