Analitiki: najuspešnejši politik meseca Bernard Brščič, najmanj uspešna Irena Joveva

Rok Čakš
19

Koalicijski politiki še navzdol, opozicijski navzgor. To je trend štirimesečnega izvajanja našega projekta, v katerem poznavalci slovenske politike ocenjujejo uspešnost delovanja slovenskih politikov. Če sta konec januarja vrh najuspešnejših zasedala oba predsednika, Marjan Šarec in Borut Pahor, je v začetku maja povsem drugače.

Z zbranimi podpisi za nastop na evropskih volitvah se je na naš seznam ocenjevanih politikov kvalificiral predsednik stranke DOM, Bernard Brščič in, presenetljivo ali ne, takoj dobil najvišjo povprečno oceno sodelujočih političnih analitikov za delovanje v mesecu aprilu.

Po drugi strani pa so ti izjemno kritični do Šarčeve nosilne kandidatke za evroposlanski stolček, Irene Joveve, po prvih evropskih nastopih pa tudi do edine spitzenkandidatke iz Slovenije, Violete Tomić.

Ocena uspešnosti delovanja vlade je prav tako iz meseca v mesec nižja.

Porazdelitev ocen za posamezne politike na petstopenjski lestvici si lahko podrobneje pogledate na tej povezavi.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, Dejan Steinbuch, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Ivan Puc, Sebastjan Jeretič, Arne Zupančič, Sašo Ornik, Igor Vovk, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Rok Čakš

Prvo mesto Bernarda Brščiča je morda presenetljivo, a analitiki so z visoko oceno uspešnosti najbrž nagradili dejstvo, da je DOMU uspelo zbrati potrebnih 1.000 podpisov in se kvalificirati v evropsko volilno tekmo.

Po drugi strani zmerno zastavljena politika visoka mesta še vedno prinaša politikom NSi, čeprav je obenem na njihov račun slišati tudi nekatere kritične glasove.

Jelka Godec, Anže Logar in Romana Tomc kotirajo najvišje med politiki SDS, kar pritrjuje dejstvu, da je zmeren nastop načeloma nagrajen. A da ni pravila brez izjeme kaže precej slabša povprečna ocena za nosilca kandidatne liste te stranke, Milana Zvera.

Od vladnih politikov ostaja najbolje (o)cenjen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, solidno kotira tudi koalicijski koordinator Luka Mesec, rep lestvice uspešnosti politikov pa lovijo sveži član DeSUSa Igor Šoltes, prvi SD-jevec na listi Matjaž Han in finančni minister Andrej Bertoncelj.

Predsednika vlade Marjana Šarca že drugi mesec zapored ni med politiki s povprečno oceno višjo od 2.5.

 

“Večina je bila precej neopazna in ni kaj oceniti,” splošen sentiment med komentatorji povzema nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. Kljub vsemu izpostavlja nekaj manjših dogodkov: “Bratuškova je našla svežo kandidatko za EU parlament, Janša je uspel z koalicijo z SLS, Jovova je pa preživela prvo javno soočenje.”

Tino Mamić je opazil še poslanca NSi Jerneja Vrtovca, ki je “s preiskovanjem slabe banke in odkritim nasprotovanjem zgodovinski manipulaciji SD, ki hoče Primorsko razglasiti za anektirano pokrajino bil najbolj viden politik meseca aprila.”

Morda Irena Joveva še ni imela prave priložnosti, da se našim političnim analitikom dokaže, saj je dejstvo, da njeno dosedanje politično udejstvovanje ocenjujejo izjemno kritično. Zanimivo bo videti njeno majsko oceno, ko bo za njo kampanja s televizijskimi soočenji in ko bo morebiti že odpotovala na novo delovno mesto v Bruselj.

Na dnu pa je pristala še ena novinka med našim izborom, nosilna kandidatka (evropske) Levice, Violeta Tomić. Ta si je “privoščila” nekaj mednarodnih nastopov, ki mejijo na blamažo, zato drugo mesto med najmanj uspešnimi politiki minulega meseca ni pretirano presenetljivo.

Tradicionalno slabo ostaja ocenjena falanga Socialnih demokratov, vključno z nosilno kandidatko Tanjo Fajon.

Mnogo bolj od izprašanih v javnomnenjskih anketah so analitiki kritični do predsednika vlade Marjana Šarca, ki so ga ocenili povsem enako kot marca.

Edini opozicijski politik na lestvici neuspešnosti je SDS-ov nosilni kandidat Milan Zver, za katerega očitno komentatorji ocenjujejo, da je njegov čas potekel.

 

“Za vse politike je bil to zelo povprečen mesec, če izvzamemo znano blamažo Violete Tomič na evropskem soočenju spitzenkandidatov,”ocenjuje Bojan Požar in dodaja, da se zdi, da lahko ta njena blamaža slovenski Levici odnese sicer pričakovani mandat evropskega poslanca.

Požar v minulem mesecu izpostavlja tudi razkritje zlorabe vojaške tajne službe OVS v politikantske namene, kar bo po njegovo mogoče celo končalo politično kariero Karla Erjavca. “No, vsaj moralo bi jo,” pravi.

Slaba ocena pa gre po njegovem tudi Janezu Janši in Mateju Toninu, ker oklevata z ustanovitvijo preiskovalne komisije v primeru suma zlorabe Sove, v povezavi s kabinetom predsednika vlade in verjetno tudi Marjana Šarca osebno.

Tudi za dr. Mateja Lahovnika je nesprejemljivo, da Erjavec ne zna razložiti, zakaj je zamenjal poveljnika vojske, hkrati pa obstaja resen sum, da je OVS ministrstva prekoračila svoja pooblastila pri iskanju domnevnih novinarskih virov glede stanja načelnice generalštaba in razmer v vojski.

Na zapravljeno “izvrstno priložnost” Violete Tomić, ki jo je dobila kot ena izmed dveh vodilnih kandidatk Evropske Levice, opozarja tudi slovenski politični bloger Sašo Ornik in dodaja, da so pač njeni dosedanji nastopi bili dokaj slabi.

“Ne bom ocenjeval, ali temu botruje njena slaba angleščina, a tako je. Srečo ima, da ti nastopi bržkone ne bodo vplivali na rezultat Levice v Sloveniji,” zaključuje Ornik.

Uspešnost vlade pod oceno “zadostno”

Ocena delovanja vlade je prvič, odkar izvajamo projekt, zdrsnila pod najnižjo “šolsko” pozitivno oceno.

Med sodelujočimi poznavalci politike je začutiti pričakovanje, da se vlada vendarle podstopi kakšnega nujnega resnega projekta, reforme, vendar ničesar takšnega ni na obzorju.

“V tem mesecu je vlada uspela v DZ spraviti zakon o znižanju obdavčitve regresa, to je pa tudi vse,” pravi Marko Pavlišič

“Vlada mirno pluje naprej in k tej mirnosti bo vedno bolj prispevala osredotočenost medijev na evropske volitve,” ocenjuje Sašo Ornik.  A kot pravi, je treba opozoriti, da pod površjem še vedno brbotajo stari problemi, od zdravstva do vojske. “Čas deljenja denarja v obliki višanja plač in višjega regresa je skorajda pri koncu.”

Po prepričanju Bojana Požarja pa vlada Marjana Šarca še vedno vlada samo in zgolj zato, ker ni neke druge vlade, pri čemer Šarec hkrati dokazuje, da je njegov program še vedno samo to, da je predsednik vlade. “Znotraj vlade tudi ni nobenih (večjih) ambicij, vsaj nihče jih ne pokaže” pravi Požar. 

Tudi Sebastjan Jeretič meni, da je prišel čas za prikaz konkretnih rezultatov po resorjih. “Četudi ni velikih sistemskih rešitev, bi ministrstva lahko prikazala povsem operativne korake. Še posebej, ker poteka kampanja, v kateri bo bistvena mobilizacija volivcev.”

Po besedah Mateja Lahovnika pa vlada še vedno jadra na krilih ugodnih mednarodnih gospodarskih razmer, saj je rast v evroobmočju in EU v prvem četrtletju presegla pričakovanja analitikov.

“Podatek, da se je število prejemnikov denarnih socialnih pomoči pri nas v obdobju visoke rasti rekordno povečalo, kaže na zlorabe sistema, ampak očitno se ministrici za delo ne zdi vredno revidirati sistema in predlagati ukrepov, s katerimi bi preprečili zlorabe,” pravi ekonomist. 

Vlada tudi še ni predstavila nobenih pravih sistemskih ukrepov na področju zdravstva in varnosti, prav tako ni videti sistemskih ukrepov za zavarovanje schengenske meje in ljudi, ki tam živijo. 

Sodelavec Radia Študent, Arne Zupančič, pa opozarja, da se je vlada v zadnjem času na najpomembnejša dogajanja odzvala izrazito kontraproduktivno. “Medtem ko je celo pregovorno neodločna Velika Britanija v parlamentu sprejela urgentnost odzivanja na klimatske spremembe, tukajšnje politike zanima le prisluškovanje in pritiski na medije s strani Hrvaške.”

19 KOMENTARJI

  1. Čim sem prebral sajenje rožic okrog zmerne politike NSi, ki naj bi prinašala visoka, še več, najvišja mesta Mateju Toninu, Žigi Turku, Jerneju Vrtovcu,, Ljudmili Novak, Lojzetu Peterletu in Jožefu Horvatu, sem ugasnil računalnik in poiskal zelo star izvod Komunista, da bi se prepričal, ali so nekoč tudi tako naivno pretiravali s partijo.

  2. Ja, ja, ja. Tako je, če vprašaš “taprave” analitike. Sicer sta pa dve skupini volivcev in tista, ki si želi spremembe v smereh:

    – človekove pravice naj bodo osnova vladavini prava,
    – čim manj vtikanja države v gospodarstvo,+,
    – solidarnost naj bo vrednota in ne zakonsko določena in
    – javno dobro naj bo vrednota in ne zakonsko določeno,

    je premajhna, da bi prišlo do sprememb na boljše.

  3. Razmere so poznane. Imamo strokovno komisijo in glasovanje publike.
    Tokrat sicer nekoliko drugače. Strokovna komisija izbira po strokovnih kriterijih in v danem primeru izbira dobro, med tem, ko glas publike ni povsem artikuliran, ta se bo izrazil šele na volitvah. Publika, volivci torej, bodo glasovali tako, kot jim bo naročeno. Naročeno pa jim bo preko vodilnih medijev, ki jih obvladuje politična nomenklatura. Ta je tako vplivna, da lahko ustoliči tudi pravega osla na katerokoli vodilno mesto v državi.
    Regresija vodilnih politikov je očitna. Iz volitev v volitve je vse več šarlatanov in trend je očiten Ta pravzaprav kaže na to, da bo kmalu na vrsti osel Marko.
    Kljub temu, da se je dober del obvsščevalne scene preseli na internet, je doseg resnih analitičnih prispevkov skromen.
    Tudi če Domovino spremlja tisoč bralcev, je to kaplja v morje.
    Zamisliti se je treba, kako je mogoče, da internet v državah 3. sveta spravi na noge ljudske množice, v Sloveniji pa je popolnoma brez veljave?

  4. Haha, Kremeniti, haha … Pa tudi Komunista raje zažgi, to je demon v papirni obliki. In v kumrovec si šel, se ti ne zdi, da še nisi čisto pri sebi? Misliš, da boš živel 200 let? Ni škoda časa?

    Sicer pa je ta anketa končno ena prava 🙂 Navsezadnje je res: Brščič je intelektualec v pravem pomenu besede, vsak njegov stavek je argument (zato naj nasprotniki raje varčujejo s kakšnimi strupenimi bodicami), Joveva pa je le pop pupa, na zunanji videz računa Šarec, to je pač ta njegova manira: speglan rekelc, namazane lase, obrit obraz in pa nekaj puhlic in pup v zalogi. Pa nova plomba spredaj levo.

  5. Navdušena nad – v tako kratkem času – dobri, oziroma odlični, uvrstitvi BRŠČIČA, kot najbolj uspešnega politika meseca. Še je upanje!

  6. Bravo Brscic,.. nacitana, inteligentna oseba, who can see beyond the horizon….Skoda, da takih ljudi, ki so pripravljeni povedati kar mislijo, ne glede na posledice, ni vec! This is a big deficiency here, at home as well as in the greater Europe! I’m afraid the big disaster is looming with this multi/culti policymakers, and from the side of the so called progressive stream politicians, who are willing to turn the European cultural balance upside DOWN…THAT’S WHY PEOPLE AND POLITICIANS LIKE BRSCIC ARE SO IMPORTANT….DON’T EVER FORGET THAT!

  7. Verjamem, da je Brščič točno to, kar je omenila Kraševka, volja “tihe večine”, ki do sedaj ni hodila na volitve, ker ni imela kandidata, ki bi mu zaupala.
    Brščič lahko mobilizira točno tisto nezadovoljno skupino volivcev, kateri bi radi spremembo, pa je s temi “recikliranimi obrazi” ne morejo dobiti.
    Brščičev adut je to, da ima rad SLOVENIJO in naš slog življenja. Govori točno to, kar hočem – vsaj jaz – slišati. In kot je rekla Šikovec Tušajeva – Afriko Afričanom – Slovenijo nam, Slovencem.

  8. No,analitiki so povedali svoje za mesec april. Recimo,da so se res trudili in dali vse od sebe,je pretiravanje.
    Bernard Brščič je upravičeno na prvem mestu med politiki.Razvrstitev pod njim ni le vprašanje,kaj ocenjujejo analitiki,ampak ,ali ti,tako dobro ocenjeni politiki, to “zmorejo izvesti”.Kaj pomeni zmerna politika politikov NSI-krščanskih demokratov ? Ali ni prav “zmerna politika” problem v državi,ki ima “odprte” probleme v vsem tako imenovanem javnem sektorju ( ki je odločno preširoko definiran ) in tudi,v tistem delu gospodarstva,ki ga lastniško nadzoruje država (trenutna levo-leva oblast) ? Sreča za državo in to “zmerno politiko”(NSI) ,da ostali del gospodarstva (zasebni) dobro deluje. In da je Slovenija “majhna družba”.Nas je vse skupaj za eno “pošteno” “evropsko mesto” v vseh smislih. Pa imamo cel kup težav,ki jih niti nočemo dobro videti.Pravosodje,šolstvo,zdravstvo,sociala,kmetijstvo,obramba-vojska in še jih je ! In kje so ti “zmerni politiki” in kje je levo-leva vlada ? Ukrepi ? Ni jih ! Je minister Erjavec odstopil ? Ni ! Kje so zahteve za njegov odstop ? Je minister Pikalo odstopil ? Ni ! So zahteve za njegov odstop na “pravem mestu” ?Niso! In še in še..!
    Zmerna politika ne deluje ! Ocene so kljub temu visoke.Previsoke! Levo-leva vlada sploh ni operativna niti pozitivno učinkovita ! Ocene-previsoke! Vlada si zasluži manj kot enko ! Predsednik vlade in vsi(!) ministri,minus ena! To prave ocene !
    Pred vrati so volitve v EU-parlament,ki se jih omenja v članku. Violeta Tomić kot “špic” kandidatka Levice je dokaz “milosti” analitikov. Vsi,prav vsi,analitiki bi jo morali oceniti nižje od enke.Enka je predobra ocena.Za mene sploh ni slabo,če so njeni nastopi in ravnanja takšni kot so: katastrofa,ker sem pač desničar. Vendar si analitiki ne smejo dovoliti takšne “milosti”. Recimo,kot desničar sem sposoben izreči oceno kandidatu Zveru,ki ne zadovoljuje in je daleč za vsemi SDS-kandidati.V mesecu aprilu gotovo ne presega ocene 1,5 !
    Dejstvo je,da se še vedno v naši družbi nismo sposobni pogovarjati odkrito,iskreno in z argumenti.Razlogov je več.Ključni so: laž,maščevalnost,nevoščljivost,večvrednost,prepotentnost,zavist,napuh,ošabnost,zahrbtnost .”Lastnosti”,ki so nam jih generacijsko “vcepljali” in so v nas-naši družbi.In še danes se nam to dogaja. Danes je malo ljudi,ki se upajo biti čisto odkriti in iskreni.Tvegajo zamere,jezo,zahrbtost in prikrita polena pod noge.To se nam dogaja povsod v družbi. Saj je tudi v drugih družbah tako.Res je ! Razlika pa je v tem,da je pri nas pravilo,drugod izjema. In kaj zdaj ?
    Ljudje se moramo “žrtvovati”,če hočemo pozitivne spremembe. Tudi zaradi tega, je hvaliti in se zavzemati za “zmerno politiko” slabo in neproduktivno.Tako ne bomo naredili nič za dinamično izboljšanje.
    In prav to me moti pri mesečnih analizah.Premalo se poudarja tiste,ki res nekaj naredijo,se trudijo in ne pretežno tiste,ki “ohranjajo status quo” (obstoječe stanje z minimalnimi premiki) . Namesto,da se do konca “razburka” politična scena,se situacija “miri”,”hladi”,”umirja”. A res hoče “večina” samo preživetje ?
    Dalo bi se še kaj in mnogo več povedati,vendar bo to dovolj.

  9. Slovenski štor, kot vedno, ste tudi tokrat podali dobro ANALIZO, enako smernice, kaj bi bilo potrebno narediti. da se stvari izboljšajo.
    Če se samo drug drugega “trapljamo po rami” je sicer prijetno, doda dolgoročno nikoli ne pridemo do zaželjenega rezultata.
    Slovenija potrebuje jasne cilje in na to je potrebno povedali JASNO in GLASNO – včasih tudi “udariti po mizi”.
    To ni ravno zmerno, je pa potrebno. Politik, ki hoče biti le všečen, je dolgoročno gledano nepotreben. Pa vendar mora tudi politik biti malo DIPLOMAT, da zna doseči cilj, brez velikih zmerjanj, ampak s primerno besedo, ki naj bo jasna in spoštljivo-zmerna.
    Vedno pa je potrebno dobro POHVALITI in SLABO kritizirati.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime