Ameriški vrhovni sodniki pred odločitvijo mandata, ki zanima ves svet

Čeprav je Vrhovno sodišče pred dnevi objavilo serijo sodb, med njimi ni bilo tiste, ki jo Američani najbolj vneto pričakujejo – sodbe v primeru Dobbs proti organizaciji za zdravje žensk Jackson (Dobbs vs. Jackson woman's Health Organization) oz. odgovor na vprašanje, ali bo Vrhovno sodišče odpravilo precedens Roe proti Wade, preko katerega je po celotnih ZDA vsililo izvajanje splava najmanj do 24 tedna, ko se smatra, da otrok lahko preživi izven maternice. Sodišče si je vzelo še nekaj časa, sodba pa naj bi bila znana konec junija ali v začetku julija, vsekakor pa še pred sodnimi počitnicami.

V primeru splava gre za eno najpomembnejših civilizacijskih vprašanj današnjega časa, ko se kot družba odločamo o vrednosti človeškega življenja. Z absolutno vrednostjo človeškega življenja tako tekmuje nebrzdana spolnost, ki jo poveličuje današnji čas, izkoriščanje delovne sile in trenutno udobje, v katerega posega nosečnost in skrb za otroka. Odgovor na vprašanje na področju splava pa sugerira tudi odgovore na področju medicinske zastrupitve človeka oz. evtanazije. Zakaj bi namreč družba drugače ravnala z nebogljenimi na začetku in na koncu življenja?

Po teži je vprašanje primerljivo z odpravo suženjstva pred dvesto leti. Polarizacijo naroda nekateri že primerjajo s tisto iz časov državljanske vojne, nedavno smo skoraj bili priča tudi poskusu atentata. Do zob oboroženega Nicholasa Johna Roskeja so prijeli ulico stran od doma vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, na katerega je načrtoval atentat, a se nato premislil in se predal policiji.

Precedenčno je tudi odtekanje informacij z vrhovnega sodišča. Politico je tako pred mesecem že objavil osnutek sodbe, ki odpravlja precedens Roe proti Wade. Taki osnutki niso namenjeni javnosti, sodišče pa še vedno preiskuje, kdo je dokument poslal novinarjem. Tudi zaradi tega je bil pritisk na vrhovne sodnike še večji, kot bi bil sicer, saj je do razglasitve sodbe osnutek še možno spremeniti.

V primeru splava gre za eno najpomembnejših civilizacijskih vprašanj današnjega časa, ko se kot družba odločamo o vrednosti človeškega življenja.

Odprava Roe vs. Wade ne pomeni prepovedi splava

Tudi pričakovana odprava precedensa Roe proti Wade pa splava ne bo prepovedala, kot so, na podlagi napačnih in namerno zavajajočih medijskih poročanj, zmotno prepričani mnogi. Čeprav gre za simbolno verjetno največji mejnik v prizadevanjih gibanja za življenje, pa bo zakonodaja na področju splava v večjem delu države vsaj zaenkrat ostala enaka.

Sodba v skladu z osnutkom, ki je prišel v javnost, bi pristojnost določanja zakonodaje na področju splava vrnila zveznim državam, kjer je bila tudi pred letom 1973. 13 zveznih držav ima v takšnem primeru sicer pripravljene zakone, ki bi splav močno omejili oz. prepovedali. Na drugi strani je 17 držav, ki imajo splav uzakonjen v lokalni zakonodaji in na te odločitev vrhovnega sodišča ne bo imela nobenega vpliva. Bo pa odločanje o tem vprašanju znova približala bližje ljudem, na lokalno raven.

Kar 70 % teh pa nasprotuje splavu v drugem trimesečju, torej po 13. tednu. Zvezna država Misisipi, glede katere konkretno se odločajo sodniki, želi splav omejiti na 15 tednov nosečnosti, vendar je na nižjih instancah sodišč izgubila, saj se sodbo Roe vs.Wade tolmači kot legalen splav najmanj do 24. tedna nosečnosti.

Tudi sicer Aliance defending Freedom v svoji raziskavi ugotavlja, da velika večina ne ve, za kaj gre pri odločitvi in kakšne posledice bo imela ter zelo malo vedo tudi o splavu na splošno. Tisti, ki o tem vedo več, pa so pogosteje njegovi nasprotniki.

Pri vprašanju splava v ZDA ni nepomembno, da ta obrne letno preko tri milijarde ameriških dolarjev, tri četrtine tega le abortivni gigant Planned Parenthood, njihovi dobički pa so se v zadnjih desetih letih, kljub upadu števila splavov, povečali za približno tretjino.

Trenutno se približno 19 % nosečnosti konča s splavom, kar pomeni, da vsak dan samo v ZDA splavijo več kot 2.000 otrok, od leta 1973, ko je bil splav uzakonjen povsod po ZDA, pa skupno že preko 60 milijonov. Skoraj četrtina žensk, starejših od 45 let, ima za seboj izkušnjo splava. Kar tretjina od njih je v času, ko je opravila splav, hodila v cerkev.

Število izgubljenih življenj in visok delež žensk in družin, ki trpijo za posledicami splava, predstavlja veliko rano, ki še poglablja polarizacijo glede tega vprašanja. ZDA sicer skupaj s Kitajsko in Severno Korejo spadajo v skupino šestih držav, ki so najbolj liberalne glede splava.

Aboritivna industrija letno obrne preko tri milijarde ameriških dolarjev, tri četrtine tega le abortivni gigant Planned Parenthood, njihovi dobički pa so se v zadnjih desetih letih, kljub upadu števila splavov, povečali za približno tretjino.

Strani se različno pripravljata na razglasitev sodbe

Čeprav sodba še ni javna, pa se obe strani pripravljata na obliko, kot je zapisana v osnutku, ki je prišel v javnost. Bidnova administracija napoveduje zakonodajo, ki bi uzakonila splav, aktivisti že napovedujejo sklade za financiranje splava, nekatere države bodo poseg brezplačno omogočale tudi prebivalcem drugih zveznih držav.

Gibanje za življenje se na drugi strani pripravlja s krepitvijo mreže centrov za nosečnice, mnogi so bili v zadnjem času sicer tarča napadov. Prav tako se zavedajo, da njihovo delo z razglasitvijo sodbe, kakršnakoli že bo, ne bo končano. Za zaščito življenja si bodo tako morali začeti prizadevati na ravni posameznih držav, lokalnih volitev, izobraževanja in konkretnih akcij.

Tem se v zadnjih letih pridružuje vse več mladih, ki se zavedajo, da so zaradi splava izgubili brate in sestre ali pa bi življenje skoraj izgubili sami. Zavedajo se, da petina njihove generacije ni dočakala rojstva, razkritja zadnjih let pa kažejo še druge vrste zlorab, od prodaje organov splavljenih otrok za dobiček do prikrivanja komplikacij pri ženskah v postopkih splava.

Dogajanje v ZDA zgled tudi za boj za življenje pri nas

Če bo Vrhovno sodišče v ZDA razsodilo vsaj približno v skladu z osnutkom sodnika Alita, bo to sad skoraj 50 let trajajočega trdega dela gibanja za življenje, ki se je na ravni ZDA resno začelo na prvo obletnico razsodbe in traja že skoraj petdeset let. Kljub razsodbi v prid zaščiti življenja pa bo to šele dober začetek njihovega delovanja.

V Sloveniji je bil splav uzakonjen že dvajset let prej kot v ZDA, aktivno delovanje za življenje pa se je začelo šele pred nekaj leti. Letos oktobra pričakujemo tretji zaporedni, skupno pa četrti Pohod za življenje. Dogajanje čez lužo opominja, da delovanje za zaščito življenja na dolgi rok prinaša sadove, vedno pa v družbo vnaša vsaj nekaj človečnosti in svobode. Gre pa za središče kulturne vojne, zato ta boj za nikogar ni lahek.