Alojz Kovšca: “Marjan Šarec je prvi predsednik vlade do zdaj, ki ni prestopil praga državnega sveta” (1. del)

Martin Nahtigal
16
© foto: Rok Rakun https://rrakun.com

V tem turbulentnem političnem trenutku smo za sogovornika na Domovini izbrali obrtnika in po funkciji pomembnega politika, ki pa po naravi stvari ni vpleten v ta čas osrednje politično dogajanje.

Tudi zato, predvsem pa ker je kot malokdo pred njim tako zaznamoval vodenje zgornjega doma slovenskega parlamenta, smo veseli, da se je Alojz Kovšca odzval našemu vabilu.

Za Domovino je spregovoril o delovanju državnega sveta, sodelovanju z vlado Marjana Šarca ter aktualni politični situaciji. V drugem delu pogovora, ki bo objavljen jutri, pa smo se v okviru naše razprave o podjetništvu v Sloveniji z njim pogovarjali o pereči problematiki slovenskega odnosa do obrtnikov in podjetnikov. 

Na položaj predsednika državnega sveta je bil Kovšca izvoljen na začetku decembra 2017. V sam Državni svet je bil izvoljen kot predstavnik obrtnikov leta 2007.

Biografija Alojza Kovšce
Po končani osnovni šoli je maturiral na Vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani in šolanje nadaljeval na Vojaški akademiji v Beogradu in Banja Luki. Tik pred diplomo je na lastno zahtevo 2. junija 1988 zapustil JLA. Leta 1991 je kot prostovoljec aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni in bil odlikovan s Srebrno Maistrovo medaljo. Leta 1996 je dokončal študij ob delu na Fakulteti za družbene vede, smer politologija – obramboslovje in prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nato je ustanovil lastno podjetje.

V Centru strokovnih šol Celje je pridobil strokovno poklicno izobrazbo urar in zlatar-filigranist, nato pa pri OZS opravil še urarski mojstrski izpit. S soprogo se preživljata z urarstvom in zlatarstvom v družinskem podjetju s petimi zaposlenimi.

Gospod Kovšca, kako odgovarjate na očitke nekaterih, da ste s svojim pojavljanjem na družbenih omrežjih netaktni, premalo diplomatski? Se strinjate s tem? Ali se vam zdi, da gre zgolj za občutljivost politično nasprotnega pola?

Jaz sem v tako komunikacijo praktično prisiljen. Če pogledate glavne medije vidite, da objavljajo o meni zgolj z negativnim prizvokom. Drugače pa me ignorirajo. Twitter je tako zame postal orodje, s pomočjo katerega lahko sporočam svoje ideje. Provokativen sem takrat, kadar želim, da me nekdo izzove. V svojih odgovorih po eni strani zbadam nasprotnike, po drugi strani pa učinkovito pojasnjujem svojo politično agendo in cilje. Na Twitterju se tudi trudim odpreti kakšno temo oz. dvom v povezavi z aktualno politiko in drži posameznih politikov ter strank. Kot vidim mi to zaenkrat kar dobro uspeva.

Želim spodbujati slovensko inteligenco, da se ne umika internetnim »trolom«, kot se je v preteklosti dogajalo. In opažam, da se nekateri vračajo in se inteligentno odzivajo. Tudi z zdravo mero sarkazma, kritičnega cinizma bi lahko rekli. Tako tudi celotna stvar ostaja zanimiva.

Je pa včasih med Twitter srenjo potrebno izbrati zelo narativno, takšno ostro in neposredno govorico, da lahko dosežem učinek, ki si ga želim. Znam tudi komunicirati na popolnoma drugi ravni, kar kaže tudi moja aktivnost s tujimi veleposlaniki, tujimi predsedniki senatov po Evropi, kjer ne slovim kot surovež ali politični analfabet. Tega dela pa mi glavni mediji ne želijo pripoznati, s čimer sicer nimam težav. Trudim se, da različnim sferam družbe govorim v njihovem jeziku in trenutno mi to uspeva.

© foto: Rok Rakun

Na Twitterju pogosto komentirate aktualno politično situacijo. Kako gledate na trenutno dogajanje? Na trenutno politično klimo v državi?

Smo v eni izmed razvojnih faz demokracije, kjer je ljudstvo spoznalo, da je cesar gol in bos. Zdaj je pa še potrebno ugotoviti, kdo bo tisti pravi krojač, ki bo cesarja oblekel. Politika novih obrazov in starih stricev iz ozadja se počasi izteka. Jaz verjamem, da bo sedaj nastala nova politika, kjer bodo glavni mediji proizvajali t.i. neodvisne strokovnjake. Bomo videli kdo to bo. Ravno na Twitterju sem jasno zapisal, da neodvisnih strokovnjakov, ki bi od včeraj iz nekega neznanega »kokona« splezali kot novi, krasni metulju politike, ni. In, če nekdo nekega takega strokovnjaka nekje najde in popelje neposredno na oblast, potem je to naredil gotovo z lastno računico.

Gremo v stanje statusa quo, ki bo po mojem mnenju relativno dolgo. Ob tem pa bo tudi javno mnenje pričelo razločevati med strokovnjaki in šarlatani ter se bo stanje uredilo.

Po mojem mnenju ne moreš kar čez noč postati politik. To je le obrt, ki jo je potrebno obvladati.

Torej lahko rečemo, da se vi ne strinjate s paradigmo, ki se pojavi ob volitvah in tvorjenju vlad, da bi zamenjava predsednika SDS, ali katerega drugega predsednika stranke magično rešila situacijo?

Kot sem dejal, novih obrazov ni. So samo obrazi, ki so bili izpostavljeni in obrazi, ki niso bili izpostavljeni. Po mojem mnenju ne moreš kar čez noč postati politik. To je le obrt, ki jo je potrebno obvladati. Kar pa se tiče predsednikov strank… gre za interno odločitev strank. Pri tem večkrat javno svarim: ne vpletajte se v druge stranke; rešujte probleme, ki jih imate sami. Vsaka stranka ima točno takega predsednika, kot ga potrebuje in kot si ga želi.

Mislim pa, da tudi predsedniki osebno ne morejo biti vzrok ali povod za sodelovanje ali nesodelovanje na neki programski podlagi. Ti »egotripi« nas na koncu pripeljejo do neke take situacije, da se celotno delo stranke in celoten program meri skozi eno samo osebo. Tako tisti, ki dejansko delajo in pripomorejo, ostanejo nekje v ozadju. Najlažje je oblatiti eno ime in na podlagi tega izločiti stranko iz političnega konkurenčnega boja. Gre za eno izmed klasičnih političnih taktik. Koliko je pa samo to ime krivo za to, pa je vprašanje. Če volivci temu nasedejo, je za napadalca toliko bolje. Vendar pa mislim, da volivci tem manevrom vedno manj nasedajo.

Kaj bi bilo po vašem mnenju bolje za Slovenijo – predčasne volitve ali nova koalicija?

Čisto iskreno in osebno mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, saj imam vpogled v veliko različnih družbenih skupin, bi z volitvami spet dobili status quo.

Nekatere stranke, ki so si programsko malenkostno različne in seveda z bremenom zgodovine interpersonalnih konfliktov, sili v to, da te konflikte presežejo ter najdejo skupne imenovalce pri vodenju države. Ni pa za pričakovati, da bi v neki srednjeročni prihodnosti Slovenija dobila ideološko trdno vlado enega ali drugega pola, ki bi dejansko tako močno nadvladovala v parlamentu, da bi lahko spreminjala tudi ustavo. V to ne verjamem. Mislim, da bo potrebno poiskati kompromise in da bomo imeli neko obdobje šibkih vlad. To je tista prava tekmovalnost politike, ki se mora dokazati z dejanji, ne samo z obljubami.

Orisali ste nam sedanjost in prihodnost. Kakšen pa je vaš komentar na zadnje leto vlade Marjana Šarca? Ste imeli višja pričakovanja? Kakšno je bilo sodelovanje s premierjem?

Nobenega sodelovanja ni bilo. Premier Šarec je prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ki ni prestopil praga Državnega sveta. Nikoli nisva imela dialoga na ravni predsednik vlade in predsednik Državnega sveta. Še največ besed sva si izmenjala na kakšni proslavi, ali na srečanju štirih predsednikov. Na teh srečanjih sva pravzaprav posredno komunicirala preko predsednika države. Jaz sem premierja Šarca večkrat povabil v Državni svet, tudi na sejo Državnega sveta, ki je potekala zunaj dvorane Državnega sveta, saj sem upal, da bi bil voljan stopiti vsaj na nevtralen teren. Upal sem, da bo premogel določeno modrost in nagovoril Državni svet, toda do tega ni prišlo.

Od vlade pravzaprav nihče ni pričakoval prav veliko, ker je bila sestavljena na negativni platformi: vse, samo SDS ne. Delo vlade ne morem ocenjevati kot pozitivno, ker smo v Državnem svetu predlagali kar nekaj zakonskih novel, ki so bile v Državnem zboru zavrnjene z obrazložitvijo, da vlada pripravlja sistemske spremembe, ki bodo bolj kakovostne in bodo reševale več problemov naenkrat. Na vsa naša vprašanja ob zavrnitvi zakonodajnih predlogov Državnega sveta glede časovnice realizacije teh sistemskih rešitev, pa nam je bilo odvrnjeno do konca mandata. Torej, s takšnim delom in načinom izključevanja ne samo opozicije, ampak tudi Državnega sveta, ne moremo biti zadovoljni. To je, po mojem mnenju, dokaj objektivna ocena.

Je pa nekaj, kar me je presenetilo. Mislil sem, da bo premier tako moder, da bo pat pozicijo, v kateri se je znašla vlada, izkoristil za samopromocijo. Nehvaležno vlogo razdiralca koalicije pa podelil komu drugemu. Vendar ga je očitno čas prehitel in mu je vodstvo stranke razpadlo prej, preden bi mu kaj takega uspelo. Torej… skupna ocena njegovega vladanja je negativna.

Kakovost državnih svetnic in svetnikov v tem sklicu je izjemna

 

Če se obrnemo pogled še na vašo hišo, če rečemo temu tako: Kako ocenjujete delovno klimo v Državnem svetu? Državni svet tekom vašega vodenja pridobiva na teži in prepoznavnosti. Zakaj po vašem mnenju do tega napredka ni prišlo prej?

Moja zasluga za to ni preveč velika. Kakovost državnih svetnic in svetnikov v tem sklicu je izjemna. Imamo veliko število strokovnjakov in ljudi z visoko osebno integriteto, ki niso pripravljeni zaradi nekih ideoloških ali strankarskih okvirov opustiti spoštovanje do argumentov. Svetnice in svetniki se odločajo na podlagi argumentov in ne svoje ideološke pripadnosti.

Kot drugo bi izpostavil, da so izjemno pogumni. Verjemite, da včasih kakšna izjava izrečena v Državnem svetu potegne za seboj posledice na njihovih delovnih mestih. Nihče izmed njih ni profesionalno na tej funkciji. Vsi so še vedno zaposleni v svojih primarnih okoljih, od koder prinašajo probleme in rešitve v Državni svet. Imamo tudi srečo s strokovno službo, ki kljub svoji maloštevilnosti deluje izjemno. Uspel nam je preboj v javnost. Vzpostavili smo tudi multimedijski portal Državnega sveta, na katerem je jasno razloženo kaj, kdaj in kako počnemo stvari. Nihče nas ne more več kar tako pomesti pod preprogo in trditi, da smo tukaj samo zaradi sebe.

© foto: Rok Rakun

Je bilo potrebno pa kar nekaj mandatov za evolucijo javnega mnenja. Za to je bilo potrebno dobro delo tudi v preteklih mandatih. Ljudje, ki stopajo v stik z nami, še posebej formirane družbene skupine, tukaj zadovoljujejo svoje potrebe in interes po nastopanju v političnem prostoru ne, da bi se ideološko opredeljevali. To je čedalje bolj očitno in mislim, da je to temeljni razlog zakaj je Državni svet bolj prepoznaven v široki javnosti.

Čeprav ravno pred dnevi je bila javna debata o tem, da je državni svet potrebno ukiniti. Tako je ravno na Twitterju zapisal nekdanji predsednik državnega zbora Pavle Gantar. Komu menite, da je v interesu ta stalni pritisk na državni svet? In kljub premikom, kot ste jih opisali, to vseeno ne pojenja?

Odgovor je čisto enostaven. Vsakokratni koaliciji oziroma strani, ki je na oblasti, smo v napoto. Državni svet je na nek način nadzornik kakovosti zakonodaje. Državni svet onemogoča udobno vladanje ob nespoštovanju zakonov in volje ljudstva. Jaz verjamem, da bo Državni svet to ostal tudi v prihodnje, ne glede na to kdo bo v koaliciji in v opoziciji.

Naj samo spomnim. V času, ko je SDS poskušala ukiniti Državni svet, kot vladajoča stranka v parlamentu, je SD temu ostro nasprotovala. Danes bi verjetno lahko rekli, da je situacija ravno nasprotna. Verjetno pa je tudi, da bo ob sestavi nove vlade situacija spet obratna. To pomeni, da Državni svet dobro opravlja svojo nalogo.

Glede izjave gospoda Gantarja me pa čudi, da si jo je privoščil. Saj v času, ko je bil on v Državnem zboru je imel vse možnosti, da bi Državni svet ukinili. Ali, če je to mislil, dodali kakšno drugačno kompetenco. Zvoniti po toči je prepozno. Kazati s prstom na nekaj, kar je rezultat tvojega dela oziroma nedela, je pa politično naivno.

Nadaljevanje intervjuja z Alojzom Kovšco preberite na TEJ POVEZAVI.

16 KOMENTARJI

  1. Spoštljiv poklon predsedniku Državnega sveta, ki vsem dokazuje kakšen naj bo politik in kako se naj upravlja s slovensko državo.

    Gospod Alojz Kovšca je izrazito moder predsednik, ki zna v nekaj besedah povedati več kot drugi v stotih.

    Krasi ga življenjska logika.

  2. Gospod Kovšča, je do sedaj, najboljši predsednik DRŽAVNEGA SVETA, ki si res zasluži spoštovanje.

    Pozna se mu, da izhaja iz gospodarstva, zato “stoji na realnih” tleh.
    Je MOŽ BESEDA, ki ne trosi laži, ampak je zavezan RESNICI in PRAVICI.
    Pa tudi vedno loči, kaj je prav in kaj narobe. Premalo je takih politikov v Sloveniji.

  3. G.Kovšca je vnesel v politiko zdrav in posnemanja vreden diskurz. Edini do sedaj, ki je uspel DS postaviti na zemljevid slovenske politične scene.

    Ne ukinitev ampak reforma DS je pa nujna. Najprej volitve. Meni še v teh 30 letih ni uspelo izvedeti kdo je koga in kdaj izvlil v DS. Kar na lepem izvemo, da so bili izvoljeni. Nobene predvolilne tekme, nobenega izrekanja o kandidatih….nekdo jih je baje nekje izvolil. To je šmorn. Potem sestava. Sedaj je to nekakšen SZDL. In pristojnosti. Poleg veta , je njihova vloga zgolj nekakšno razpravljanje ali kaj jaz vem kaj. Naredimo nek normalen senat, po pokrajinah izvoljenih posameznikov in jim dajmo pristojnosti, ki bodo v politiki tehtale.

  4. Ubogi Marjan Šarec, kako ste vsi planili po njem! Pa menda ja niste pričakovali, da bi v tem letu in štirih mesecih, ko je vodil vlado, hodil še v Državni svet! Če pa ima samo 13 poslancev in manjšinsko vlado.

    Ampak, glej ga zlomka … če vodiš vlado, ki nima absolutne večine v Državnem zboru, potem si precej bolj odvisen od Državnega sveta kot pa večinska koalicija, ki veto načeloma lahko “povozi”. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi se v takšnih razmerah kdaj ozrl tudi na drugi dom parlamenta in njegove pomisleke?

    • Strinjam se tako s predsednikom DS kot s komentarjem nad mojim (contra). Državni zbor bi moral v času brezvladja in tudi sicer imeti večje kompetence kot zgornji dom. Pri nas pa bi ga Gantar in drugi najraje še ukinili. In to prav minister Gantar, ki je namesto hitre popotresne obnove po prvem potresu v Posočju, začel temeljito (dolgo časa!) pripravljati zakon, v katerem je vse odločanje o vsem predal Državni tehnični pisarni, ki je budno bdela nad tem, kdo bo dobil delo (bolje obilni “zaslužek”), pri čemer domačini nismo imeli nobene besede. Ker sem bil kot gradbeni inženir in predstavnik Zaščite in reševanja aktivno udeležen pri vseh štirih potresih (prva dva leta 1976 z epicentrom v Beneški Sloveniji in druga dva po “osamosvojitvi” v letih 1998 in 2004), vem točno, da je ta zakon kot mnogi naslednji služil v prvi vrsti “demokratično” izvoljenim oblastnikom, ki morajo imeti stroške svojih volitev vedno zelo zelo DONOSNO poplačane! Drugi potres je po skoraj končani 6 let trajajoči obnovi pokazal, kako uspešna je bila obnova, ko so mnoge obnovljene hiše pri šibkejšem drugem potresu potresu tako razpokale, da so jih “morali porušiti in jih nadomestiti z montažnimi iz lesa”, čeprav bi se jih kar nekaj še dalo enostavno obnoviti. Ne še drugič so morali “pristaviti lonček”!

      • Dobro povedano, gospod Magajne.

        Ali niso takrat odstavili Podobnika, češ, da hoče v Posočju, prehitro POPRAVITI (je pač hotel, da ne bi čakal teh, ki so kalkulirali, komu naj dajo posel)?
        Pač takrat Podobnik ni upošteval “stricev” in je delal po svojih najboljših močeh in z dobrimi nameni.
        Vsaj tako mi pravi spomin, mogoče tudi, da se motim?
        Janeza Podobnika imam vsekakor pri sebi zapisanega, kot poštenega človeka, ki je hotel dobro ljudem.

  5. Takih razumnih mož, kot je predsednik Državnega sveta g. Kovšca, je daleč premalo v tej naši Sloveniji, zato pa je tako , kot je. Nekateri se ponašajo s podtikanji, aferami in glej ga zlomka, mislijo si, da bi bili sposobni na tak način voditi tudi vlado. In kaj se zgodi takim povzpetnežem?’??? Sredi mandata vržejo puško v koruzo. Potem pa na vse kriplje iščejo, komu bi naprtili krivdo, napadajo SDS in jim očitajo razne afere, ki so samo fikcija v lastni glavi, da bi prikrili svojo nesposobnost. Računajo na opranoglavost volivcev,ki bi jim naj namenili veliko glasov, da bi spet prišli na vlado in joj prejoj, kaj vse se jim plete po glavi.

  6. Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca s svojo odmevnostjo v javnosti ter vse opaznejšo politično osebno prepoznavnostjo na prepričljiv način dokazuje, da tudi primerno izbran predstavnik in zastopnik prej medijsko in politično obstransko preziranega in prezrtega državnega organa z demokratičnim, strokovno kompetentnim in postopkovno kakovostnim opravljanjem svoje funkcije ter z dobrim komuniciranjem z javnostjo lahko pridobi nujno potrebno politično prepoznavnost, zanimanje in spoštovanje zase ter tudi za organ, ki mu predseduje.
    Skratka: vsaka visoka državna funkcija oz. aktualni posameznik, ki jo opravlja, je vredna le toliko, kolikor je vreden izbrani ali imenovani posameznik kot celovita in celostna osebnost, ki odgovorno družbeno funkcijo politično in strokovno odgovorno, demokratično in pošteno opravlja v skladu z veljavno ustavo, zakonodajo in lastno vestjo.
    Odnos do Državnega sveta je v večini primerov sicer odvisen od stopnje solidnega in poglobljenega poznavanja ustavne ureditve ter še posebej od poznavanja dvodomnega parlamentarnega sistema “po slovensko”. Med parlamentarnimi političnimi strankami in drugimi deležniki političnega dogajanja pri nas pa tudi od tega, kdaj so odločitve DS RS komu v trenutni politični prid (in všeč) in kdaj so v nasprotju z njegovimi interesi.
    Kar pomeni, da je odnos večine do DS RS precej ambivalenten, pogosto tudi neopredeljen in nezainteresiran, kadar pa DS RS kateri od političnih strank ali interesnih skupin z vetom “stopi na rep” in morda celo prepreči uveljavitev katerega od parcialnih političnih interesov, tedaj pa je DS RS žaljivo in prezirljivo razglašen za “slepo črevo demokracije”, za “nasledek nekdanje SZDL”, “poslednje sredstvo destruktivne politične opozicije” itn., itd.
    Kar pa ne pomeni, da političnega statusa in ugleda DS RS v našem dvodomnem parlamentu ne bi mogli izboljšati, ga narediti preglednejšega in uglednejšega ter predvsem tudi politično učinkovitejšega.
    Prvo možnost izboljšanja bi veljalo iskati v ponovnem premisleku o ustrezni zastopanosti premišljeno izbranih interesnih skupin (po krajevni pripadnosti, pripadnosti delodajalcem in delojemalcem, posameznim ključnim družbenim dejavnostim znanosti, kulture …), o ustreznih količinskih predstavniških razmerjih med njimi ter o čim preglednejšem in čim bolj demokratičnem načinu kandidiranja ter (iz)volitev posameznih svetnikov kot legalnih in legitimnih predstavnikov določenih krajevnih, lastniških, sindikalnih, profesionalnih interesov v DS RS in s tem tudi v nacionalnem parlamentu kot najvišjem organu zakonodajne veje oblasti.
    Drugo možnost pozitivnega razvoja pa bi veljalo iskati v opuščanju veta kot doslej skorajda edinega in najbolj odmevnega orodja, a tudi neznosno togega, zakonodajnega vpliva s strani DS RS ter v iskanju tvornejše in produktivnejše alternative v smeri dejavnega in kreativnega sodelovanja DS RS v celotnem procesu sprejemanja in obravnavanja določenega zakona, ki sodi v interesne sfere določenih skupin ali celo celotnega DS RS.
    Če pa bi se tudi po vseh demokratičnih postopkih in usklajevanjih med poslanci DZ RS in svetniki DS RS še vedno zgodilo, da bi ostalo tako rekoč do konca v zakonskem predlogu kaj neusklajenega, bi imel DS RS le bistveno manj togo in rušilno možnost, da z vetom zahteva ponovno glasovanje z obvezno polno večino v DZ RS le za neusklajene ali dotlej sporne člene (ali morda celo samo za določene sporne alinee). Ob taki bolj življenjski in bolj dinamični uveljavitvi veta zgolj za posamezen sporen člen predlaganega zakona ali celo zgolj za posamezno sporno alineo, bi se ne moglo več dogajati, da ostajajo zaradi parcialno utemeljenega veta neuveljavljeni nujni in koristni zakoni, ki bi bili v večini ponujene zakonske materije v korist večini zainteresiranega in prizadetega prebivalstva.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime